Vztrajanje je mozaična pripoved o dogodkih, ki so zaznamovali glavne like. Vsaka posamezna zgodba odslikava misli, cilje, strahove in želje svojega junaka ter jih skuša ubesediti skozi notranje monologe, redkobesedna izpraševanja o samem sebi, skozi spomine in izpovedi. Filmski kolaž raznolikih intimnih življenjskih zgodb želi pripovedovati o fenomenu človeka. Ravno zato si liki v filmu ne delijo kraja ali časa dogajanja, ne vedo drug za drugega in nikoli ne bodo.

»Mislim, da zamolčujemo zelo različne spomine, včasih tudi ekstremno veselje, morda kakšno ekstremno predrznost, ki smo jo naredili v življenju in nam je prinesla kaj lepega. Velikokrat pa zamolčimo tudi žalost, predvsem pa vse tisto, zaradi česar se počutimo krive – zlo, ki smo ga prizadejali, in sploh vse tisto, kar nas je osramotilo. Vztrajanje je niz trenutkov, ko se sramujemo sami sebe, ker pa je kolaž sestavljen iz niza intimnih zgodb, hkrati torej govori o tem, česa je sram človeštva.« Miha Knific, za Delo

o ustvarjalcih
Miha Knific (1976) je diplomiral na ALUO UL, smer kiparstvo, in zaključil podiplomski študij na univerzi Kungliga Konshogskolan v Stockholmu. Leta 2007 je sledil premik od konceptualne umetnosti k filmu, saj se je s prvencem Noč (Let me sleep/ En Natt) predstavil kot filmski režiser in v filmskih vodah ostal vse do danes. Režiral je številne kratke filme, TV oglase in videospote. V svojih filmih se osredotoča predvsem na človeške zgodbe ter raziskovanje ekstremnih situacij in njihovih izidov, s posebnim zanimanjem za koncept svobode, ki jo te situacije ustvarijo.

festivali, nagrade: Karlovy Vari (nagrada eurimages lab award za najbolj obetajoči filmski projekt), FSF 2017 Portorož (nagrada vesna za najbolj izvirni avtorski prispevek (eksperimentalno AV delo) ter vesni za stransko žensko in moško vlogo (Ivanka Mežan in Brane Grubar), Nagrada Štigličev pogled za izjemno režijo (deljena), mednarodna premiera na 66. filmskem festivalu Mannheim-Heidelberg. Glavna projekcija v tekmovalni sekciji Novinci

odmevi medijev
»Knifičeva estetika je barvita in bujna, zato je Vztrajanje predvsem vizualni spektakel, kakršne pri nas le redko vidimo. /…/ vizualni presežek, ki širi pojmovanje tega, kako je videti slovenski film in tudi kje se dogaja.« Deja Crnović, Stop

»Eno življenje v tisoč življenjih, ena zgodba v tisoč zgodbah. Svež in izviren impresionistični kolaž in avtor, ki je naredil izstopajoč film tudi brez klasične naracije.« utemeljitev vesne za najbolj izvirni avtorski prispevek

»Ivanka Mežan je zaigrala lik ženske, ki je priča zadnjim vzdihljajem svojega ljubega moža. Sredi temačnega hodnika bolnišnice se odvija tiho, nemo poslavljanje, kjer obupano išče človeško prisotnost, a je nihče ne vidi ne sliši. Igralki je bila situacija izziv, da je z minimalno igro vsak trenutek vedno globlje odstrla pogled v srce in dušo svojega lika in s tem narekovala trajanje kadra in ritem celotne sekvence.« utemeljitev vesne za najboljšo stransko žensko vlogo

»Brane Grubar je upodobil popotnika na obali počitniškega mesta, kjer se je poletje že zdavnaj poslovilo. Tudi sam se je prišel poslovit od pepela žare, ki jo skriva v naročju. Njegov pogled drsi po gladini morja in takrat ga, kot bi se navzel njegovega plimovanja, preplavijo čustva. Igralec je vztrajal v njihovem zanosu in njegov lik prepustil nekontroliranim gestam, ki so pepel ljubljene osebe namesto k morju, mehanično, samodejno nosile v njegova usta. S ponotranjeno igro Braneta Grubarja se je skoraj banalni pogreb spremeni v veličastno izpoved ljubezni.« utemeljitev vesne za najboljšo stransko moško vlogo