Babica in Dedek že dolgo živita sama in si močno želita punčko ali fantka, ki bi z njima živel na stara leta. Kar naenkrat skozi okno prileti žogica, ki govori! Lačna je, zato Dedek in Babica odhi-tita po mleko in kruh. Ko je žogica sama doma, jo skozi odprto okno opazi Zmaj Tolovaj. Vabi jo, naj gre z njim, da se bodo njegovi mali zmajčki lahko igrali z njo. Žogica se sprva brani, ko pa po nesreči razbije lonček, se hitro oprime zmajevega repa in skupaj odletita. Žalostna dedek in babica jo gresta iskat, povsod povprašujeta po njej, dokler na koncu mesta, na visokem drogu ne zaslišita drobnega glasu … Ob pomoči otrok odpihneta hudobne zmaje in rešita Žogico Marogico.

Glavni junaki iz zbirke otroških pesmi Svetlane Makarovič oživijo v lutkovni podobi, poezija ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke pa se združi z glasbo v pisanem otroškem kaba-retu. V družbi navihanih, prevzetnih, požrešnih, razvajenih, lažnivih, kratkovidnih in zaljubljenih živali spoznavamo njihove življenske zagate in rešitve. Otroci pa v predstavi spoznajo tudi različne inštrumente: violino, kitaro, ukulele bas, klarinet, bobne, ksilofon, dežno palico, lončeni bas, činele, glinene ptičke, drumljo ... 

"Čuk sedi na palici, ravno je pri malici, kaj ima za malico, nikomur ne pove, grize, liže in cmoka, najbrž bo kaj slastnega — prosim, naj nihče ne moti čuka, kadar je!”

"Meni pa povedala čukova je babica, da nocoj njegov je plen bil bolj tako–tako, to noč je ujel samo klavrno gosenico, kajti stari sitnež kratkoviden je zelo!”

Juri Muri se noče umivati, zato pobegne v Afriko, kjer spozna, da človek »lahko najde gostoljub-no in odprto ljudstvo, ki ga sprejme in ga poduči, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj je zabloda in kaj predsodek, in nenazadnje, kako pomembno je biti čistoče vzor, ne le telesne, tudi tiste notranje, ki tke pristne prijateljske vezi,« o pripovedi svojega očeta pravi Saša Pavček. Ust-varjalci pa bodo zgodbo povedali z bobni, ki vabijo, zebrami, ki plešejo, žirafo, ki se pozibava, slonom, ki poje, krokodilom, ki pleše step, in občinstvom, s katerim bodo resno razpravljali o barvah in razlikah na tem svetu.

"Ne le živali, celotno »afriško dogajanje« vokalno in z uporabo inštrumentov ter predmetov, iz katerih izvablja zvok, odlično in duhovito ozvočuje Blaž Celarec, ko se mu proti koncu na afriških bobnih in slovenskem škafu pridružijo še ostali trije, pa se pripoved ponovno tekstovno zgosti in po kopanju ter Jurijevi vrnitvi domov zaokroži s sporočilom, kot ga je v gledališkem listu ub-esedila igralka in pisateljica Saša Pavček: da ni pomembna le telesna, ampak tudi notranja čistoča, ki tke pristne prijateljske vezi. Sodeč po navdušenem odzivu najmlajšega občinstva se bo Juri Muri še mnogokrat podal na izvrstno uprizorjeno toplo, duhovito in barvito pustolovščino.” Mojca Kumerdej, Delo

S programom kratkih animiranih filmov spoznavamo različne avtorske estetike in tehnike ust-varjalcev, ki so se predstavljali na festivalu animiranega filma Animateka, ki se vsako leto odvi-ja v Ljubljani. "Slon gre na potep” predstavlja izbor za najmlajše gledalce, ki se mogoče celo prvič odpravljajo v kino. Otroci filme gledajo v družbi mentoric, ki jih vodijo čez različne zgodbe, se z njimi pogovarjajo o njihovi vsebini, o glavnih likih in predvsem o otroški izkušnji in do-jemanju videnega. Po ogledu filma pa se otroci z našimi mentoricami odpravijo še na ustvarjal-no delavnico, s katero spoznavajo skrivnosti nastajanja animiranih filmov.

Obuti maček je pravljica francoskega pisatelja Charlesa Perraulta, priljubljena po celem svetu. Živeli so trije bratje, ki jim je oče zapustil majhno kmetijo z mlinom. Starejši brat si vzame mlin, drugi brat si vzame ves denar, za tretjega pa ne ostane nič razen ubogega Mačka. Najmlajši brat je žalosten in potrt, toda ko ga Maček ogovori, se skupaj odpravita na pot do sreče. Skupaj premagata velikana, osvojita njegovo graščino, mladenič pa se na koncu poroči s princeso. Ding, ding. Srečen konec.

Deklica Brina. Še raje pa se igra s svojim mačkom Zdenkom. Z njim gre skoraj vsak dan do hiške na drevesu blizu gozda. To drevo je nekaj posebnega. Zasadila ga je Brinina babica in ga po-darila Super Brini za njen rojstni dan. In zakaj je Brina super? Ker leti? Ker premetava skale? Ne, ne zato ...Zgodba se zaplete, ko pohlepni Zlatoljub odkrije zlato, ki leži natanko pod Brininim drevesom. Na vsak način se ga hoče polastiti, a Brina se mu pogumno upre. Predstava spodbuja občinstvo k aktivnemu sodelovanju, saj se otroci pridružijo s petjem, ploskanjem in plesom.