Šest sobotnih dopoldanskih srečanj za najmlajše. 3+

Z basnijo o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku se bomo podali skozi letne čase v gozdu in začudeno ugotovili, da je vsak predmet lahko tudi glasbilo.

Osrednja nit predstave so basni o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku. Živita v gozdu, ki ga skupaj raziskujeta, v njem srečujeta druge živali ter opazujeta naravo, gozdne pojave in spremembe letnih časov. Skozi njun odnos se razkrivajo teme kot so prijateljstvo, samota, strpnost, občutljivost, čudenje nad svetom in veselje do življenja. Po poteh Ježka in Medvedka se otroci odpravijo na pustolovščino življenja, njegovih tegob, lepot in skrivnosti.

Osrednja ideja predstave je ustvariti zveneče »gozdno gledališče«, ki je v materialnem smislu organsko zgrajeno iz predmetov narave. V njem gozdne rastline, deli dreves, korenine, gozdni sadeži in drugi v naravi najdeni predmeti oživijo kot glasbeni instrumenti, lutke ali scenografija.

Dve zgodbi o Pavlihi, preveč ubogljivem in malce posebnem fantu, ki zaradi tega, ker navodila jemlje preveč resno, vedno znova zaide v težave.

Zgodbe o Pavlihi zagotovo sodijo med najbolj znane slovenske ljudske pripovedi. Pavliha je edinec, ki živi sam s svojo materjo. Mama ga ima neskončno rada, čeprav ima z njim veliko skrbi. Pavliha je namreč poseben. Je izredno ubogljiv, morda celo preveč, saj vsa navodila razume zelo dobesedno. In prav zaradi te lastnosti se pogosto znajde v težavah. Predstava je sestavljena iz dveh zgodb o Pavlihi.

Lutkovna uspešnica češkega režiserja Mareka Bečke, v kateri si Miha s poštenostjo prisluži čarodejno mizico, zlato ovco in gorjačo, ki kaznuje tatove in lažnivce.

»Mizica, pogrni se« velja za eno najlepših in najbolj priljubljenih pravljic na svetu. V predmestju je nekoč stala hiša, v kateri so živeli očka, sin Miha in koza, ki je vedno lagala. Miha, ki je bil zaljubljen v Marjetko, si je nekega dne prislužil čarodejno mizico, zlato ovco in gorjačo, ki kaznuje tatove in lažnivce ... Lutkovna uspešnica, ki ji češki režiser Marek Bečka prispeva svojo izvirno, samosvojo in zanj prepoznavno režijo, Jose s svojo energično sodobno glasbo in Aljaž Jovanović pa nepozabno predstavo ustvarjata tudi z v živo izvajanimi songi.

Pripovedovalska predstava z vznemirljivo glasbo in petjem, živo animacijo ter napeto zgodbo o Nepridipravu, ki neke noči vsem v mestu zamenja črke v imenih.

Nepridiprav, ne človek ne žival, se neke noči pritihotapi v mesto in ljudem, živalim in rečem pomeša črke v imenih. V mestu nastane velika zmeda. Ljudje godrnjajo, živali renčijo, najbolj na glas pa se pritožujejo črke. Zmeda je vse večja, dokler Nepridiprav tudi sam ne izgubi črke R in postane Nepridipav. Tako mu je prav, zdaj hodi po svetu važen kot pav. Svet, o katerem pojejo pesmi o Nepridipavu, ima zato čisto svoja pravila. Pisana druščina bo svet črk, besed in njihovih pomenov na odru gradila z besedami, melodijami, zvočnimi domislicami, posnetki in animacijo v živo.

Vabljeni v barviti svet zgodbic, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe, v prehajanju med kratkimi, hudomušnimi prizori ter mešanico nemega filma, risanke in gledališča. Ponekod smešna, ponekod burna, predvsem pa nepredvidljiva zvočna slika plesalcema dovoljuje svobodo, da brez besed in predvsem z gibom in mimiko pripovedujeta svoje zgodbe in negujeta otroško domišljijo. Nastane čaroben, domišljijski svet, tako lasten otrokom, srečnim odraslim pa dostopen samo v sanjah.

Predstava za otroke, ki je karkoli se ji zdi.

Lahko se smeje ali joče, res karkoli se ji zahoče. 

Lahko leti in se med oblaki izgubi, lahko po tleh se plazi in po polžje cesto gazi.

Lahko je jezna in brezvezna pa smrdeča in prdeča.

Lahko ti reče ne in ja. 

Ni problema, če si reva in če ti od nervoze lice zardeva.

Vse to mine, kakor pride.

Enkrat gor in drugič dol.

Vse je prav in nič narobe.

Gospod Balon in gospodična Baloneta le blizu kaktusov ne smeta.

Saj – to ve vsak otrok – da balon in kaktus je enako pok. 

---

Deklica Živa v gozdu zaide v brlog medveda Milkota, ki pa ne zna izgovoriti črke R, zato se Živa odloči, da mu bo pomagala s čarobnim napojem.

Ko deklica Živa v gozdu išče zdravilni divji med, zaide in se lačna ter žejna zateče v medvedji brlog, kjer utrujena zaspi. Ko se domov vrne medved Milko in spozna, da je nenapovedana gostja popila njegov malinov sok in pojedla sladko hruško, se odloči, da je ne bo pustil domov dokler ne pospravi njegove hiše. A Živa ni ravno dobra v pospravljanju, zato predlaga, da mu bo s čarobnim napojem raje pomagala pri izgovarjanju črke r. Milko pa jo bo v zameno naučil kljubovati strahu pred temo.