Matjaž Mastnak poleg redne službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Na srečanju nam bo predstavil družino Souvan in njihovo vlogo pri oblikovanju sedanjega Arboretuma Volčji Potok. Družina Souvan je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev v Ljubljani. Souvani pa so tudi na novo uredili parkovne površine okoli graščine v Volčjem Potoku in s tem bistveno zaznamovali kasneje ustanovljeni Arboretum Volčji Potok.
MATJAŽ MASTNAK: Souvani in njihov park v Volčjem Potoku
Srečanja pod slamniki
Srečanja pod slamniki
Sreda, 28. 11. 2018
ob 18:00h Vstop prost!
Slamnikarski muzej, Kajuhova 5, Domžale
MATJAŽ MASTNAK: Souvani in njihov park v Volčjem Potoku
Srečanja pod slamniki
Matjaž Mastnak poleg redne službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Na srečanju nam bo predstavil družino Souvan in njihovo vlogo pri oblikovanju sedanjega Arboretuma Volčji Potok. Družina Souvan je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev v Ljubljani. Souvani pa so tudi na novo uredili parkovne površine okoli graščine v Volčjem Potoku in s tem bistveno zaznamovali kasneje ustanovljeni Arboretum Volčji Potok.
Srečanja pod slamniki
Sreda, 28. 11. 2018
ob 18:00h Vstop prost!
Slamnikarski muzej, Kajuhova 5, Domžale
Potopisno predavanje, na katerem nam bo zanimivi sogovornik prikazal zgodovinske okoliščine nastanka okoli 800 km dolge poti, ki jo letno prehodi vse več romarjev, v letu 2017 jih je bilo že preko 380.000 romarjev
Prof dr IVAN ŠTUHEC: SREBRNA POT ALI EL CAMINO DEL SANTIAGO
Srečanja pod slamniki
Sreda, 12. 12. 2018
ob 18:00h Vstop prost!
Slamnikarski muzej Domžale, Kajuhova 5, Domžale
Prof dr IVAN ŠTUHEC: SREBRNA POT ALI EL CAMINO DEL SANTIAGO
Srečanja pod slamniki
Potopisno predavanje, na katerem nam bo zanimivi sogovornik prikazal zgodovinske okoliščine nastanka okoli 800 km dolge poti, ki jo letno prehodi vse več romarjev, v letu 2017 jih je bilo že preko 380.000 romarjev
Sreda, 12. 12. 2018
ob 18:00h Vstop prost!
Slamnikarski muzej Domžale, Kajuhova 5, Domžale
Srečanja pod slamniki
V Slamnikarskem muzeju bomo že šesto sezono dogajanje popestrili s pogovori, ki smo jih poimenovali Srečanja pod slamniki in s katerimi želimo v muzej privabiti z različnimi dogodki širšo javnost. Pripravljamo zanimive pogovore z različnih področij domoznanstva, etnologije, zgodovine, arheologije, pa tudi s področja domače obrti in rokodelstva, povezanega tudi s slamnikarstvom.
Slamnikarski muzej tako postaja s svojo stalno muzejsko zbirko tudi prostor druženja in spoznavanja, odprt vsem, ki cenijo svojo preteklost in dejavnosti, povezane s tradicijo slamnikarstva in slame, pa tudi drugih rokodelskih ali obrtniških dejavnosti. Tudi letošnji program bo poln zanimivih pogovorov, srečanj in dogodkov, ki jih bomo sooblikovali skupaj z zanimivimi gosti in sogovorniki, popestrili pa tudi z različnimi projekcijami in prikazi.
SEZONA 2018 / 2019
BORIS ČOKPo lanskoletnem izjemno dobro obiskanem in sprejetem pogovoru, na katerem je predstavil staroversko tradicijo Krasa, bomo ponovno gostili znanega ljubiteljskega igralca in turističnega vodnika, predvsem pa zbiralca ljudskega izročila ter preučevalca kulturne krajine. Prav gotovo nas bo tudi tokrat varuh staroverske dediščine svojih kraških prednikov popeljal v svet pozabljenega staroverstva in kamnitega kraškega sveta.
Boris Čok med pogovorom v Slamnikarskem muzeju, marec 2018
MATJAŽ MASTNAK
Matjaž Mastnak poleg redne službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Na srečanju nam bo predstavil družino Souvan in njihovo vlogo pri oblikovanju sedanjega Arboretuma Volčji Potok. Družina Souvan je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev v Ljubljani. Souvani pa so tudi na novo uredili parkovne površine okoli graščine v Volčjem Potoku in s tem bistveno zaznamovali kasneje ustanovljeni Arboretum Volčji Potok.
MITJA FAJDIGA
Kot pravi je raziskovalec slovenstva, vedec starodavne medicine, vodič po Zelenem Krasu in sourednik spletnice Megalistka Slovenija, sicer pa prevajalec in ekonomist. Raziskovalec skalnega ovala v Rakovem Škocjanu in iskalec starodavnih ostalin, ki so imele energijsko moč. Megalitska Slovenija raziskuje, odkriva in obvešča javnost o megalitskih postavitvah ter znanju, ki so nam ga zapustili predniki na širšem ozemlju Slovenije. Nudi izhodišča za razširjeno raziskovanje naše pozabljene zgodovine in izročila.
MATJAŽ ŠPORAR
Peter Naglič (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skoraj povsod in njegova zapuščina obsega več kot deset tisoč kakovostno
izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v originalni obliki. S svojim fotoaparatom se je dotaknil mnogih ljudi in njihovih usod, posnel pa je tudi različne dogodke, ki nam pričajo o nekdanjem času na naših tleh. Njegovi prvi posnetki so bili posneti še na steklo, kasnejši pa na filmski trak. Za odkrivanje in vzdrževanje njegove bogate fotografske dediščine, je zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar, ki je sredi 90 ih let na podstrešju družinske hiše odkril dragoceno zbirko in poskrbel, da bo ohranjena tudi za prihodnje rodove.
Peter Naglič s fotografsko opremo v svojem ateljeju v Šmarci okoli leta 1902 (vir: Matjaž Šporar, zasebni arhiv.)
MIHA IN ŠPELA PRAJS (OŠ RODICA)
Pod mentorskim vodstvom Vilme Vrtačnik Merčun sta v raziskovalni nalogi s področja zgodovine mlada raziskovalca odkrivala vsebine in zgodbe fotografij, ki so bile najdene v Kofutnikovi domačiji v Jaršah. Gradivo hrani naša hiša, časovno pa sta umestila in analizirala 117 fotografij, ki sta jih razdelila na ameriški, družinski in ostali del. Pri tem jima je pomagala tudi Pepca Žebovec, ki je ob njih podoživljala usodo družine Kofutnik.
Fotografija iz zbirke Kofutnikove domačije
LARISA BROJAN
»Mami, a ti ne veš?« »Česa?« »Lahko pride volk in odpihne hišo iz slame!«
Tako se je odzvala avtoričina hči, ko ji je na delavnici gradnje s slamnatimi balami razlagala o gradnji. Iskrena skrb v njenih očeh ji je dala misliti in porodila se je ideja o nadgradnji izvirne angleške ljudske zgodbice o treh prašičkih. In tu je. Zgodba o pujsku, ki je zgradil hišico iz slame. V vmesnem času je opravila raziskavo o gradnji z balami, ki je danes prepoznana po vsem svetu. Zanimanje za takšno gradnjo raste zaradi nizkih vplivov na okolje. Z uporabo sodobnih znanj in tehnologij je gradnja z balami slame varna, prijazna do okolja in človeka.
Larisa Brojan na Srečanjih pod slamniki v pogovoru s Katarino Rus Krušelj
ARHIV
SREČANJA POD SLAMNIKI: RAZISKOVALNI NALOGI UČENCEV OŠ RODICA O KOFUTNIKOVI DOMAČIIJI, sreda, 10. oktober 2018
SREČANJA POD SLAMNIKI: BORIS ČOK - O STAROVERSTVU NA KRASU, Sreda, 21. marec 2018
SREČANJA POD SLAMNIKI: Kofutnikova domačija, Sreda, 28. feburar ob 18.uri
SREČANJA POD SLAMNIKI: Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Sreda, 6. december ob 18.uri
Letos praznujemo 60. obletnico smrti in 145. obletnico rojstva arhitekturnega mojstra Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na področju Kamnika in Domžal. Plečnikovem letu smo poleg posebne razstave posvetili tudi enega od pogovorov v Slamnikarskem muzeju. Z avtoricama vodnika Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, umetnostno zgodovinarko mag. Majo Avguštin in arhitektko Sašo Lavrinc, ki delata kot konservatorki na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, smo se v letu, ki je med drugim posvečeno temu izjemnemu arhitektu, pogovarjali o njegovih delih in drugih povezavah z našim širšim prostorom.
SREČANJA POD SLAMNIKI: Slamnikarski muzej - kako naprej? Sreda, 8. november ob 18.uriV času slamnikarskega sejma smo skupaj z zunanjimi sodelavci opravili obsežno raziskavo o zadovoljstvu obiskovalcev s sejmom, razširili pa smo jo tudi z vprašanji o slamnikarskem muzeju in slamnikarstvu kot domžalski dediščini. Na srečanju bomo predstavili rezultate ankete in njihovo analizo ter se z vsemi Vami, ki Vas zanima razvoj področja slamnikarstva v naši občini, pogovorili o njegovi prihodnosti.
Pogovor je vodila Cveta Zalokar.
PAVEL MEDVEŠČEK Ponedeljek 13. februar ob 18.uri
Pavel Medvešek se v lanski sezoni žal ni uspel udeležiti pogovora o staroverstvu in starovercih, ki je bil deležen velikega zanimanja. Je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu. Po razstavi v okviru Goriškega muzeja, kjer so v sodelovanju z njim pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi katalog, je lani izšla pri SAZU še obsežna knjiga IZ NEVIDNE STRANI NEBA, razkrite skrivnosti staroverstva.
LUDVIK KOVAČ Sreda 18. januar 2017 ob 18h
Vsako sezono se v okviru srečanj pogovarjamo tudi z znanimi in zanimivimi Domžalčani. Mednje prav gotovo sodi Ludvik Kovač, upokojeni grafik, ki je eden najboljših poznavalcev naše preteklosti. V pogovoru z natančnim zbirateljem smo se skupaj spominjali »starih« Domžal, kot jih je sam doživel. Z nami je delil misli ob starih fotografijah, razglednicah in drugem gradivu o Domžalah.
NAŠE TOVARNE - NAŠ PONOS Sreda 14. december 2016 ob 18h
V decembru 2016 smo imeli pogovor z mag. Moniko Rogelj iz Gorenjskega muzeja Kranj, ki nam je podrobneje predstavila skupen projekt gorenjskih muzejev Naše tovarne, naš ponos. S posebnimi gosti smo se pogovarjali o razvoju domžalske industrije ter posebej predstavili usnjarsko tradicijo nekdanje tovarne Toko Domžale. V pogovoru o zgodovini tovarne TOKO Domžale so sodelovali:
Marino Košuta, zunanji sodelavec tovarne, prvi komercialist za Zahod (Italija)
Vinko Okršlar, eden od sinov Vinka Okršlarja, nekdanjega lastnika tovarne
Janez Repanšek, oblikovalec usnjene galanterije
Primož Rozman, sin dolgoletnega direktorja tovarne Staneta Rozmana.
Dr. IRENE MISLEJ IN DRUŽINA AHČIN Sreda 19. oktober 2016 ob 19h
V maju 2016 je bila Menačenkovi domačiji odprta stalna kiparska postavitev del domžalskega kiparja Franca Ahčina, ki je pomemben del svojega življenja preživel v Argentini. Z izjemno poznavalko njegovega dela dr. Irene Mislej in člani njegove družine, sinom Juanom, hčerjo Lucio in ženo Mileno, bomo skušali v pogovoru približati in podrobneje spoznati njegovo življenje in delo.
JANEZ BIZJAK – OSTALINE MEGALITSKE KULTURE NA SLOVENSKE Sreda,13. april 2016 ob 19h
Pogovor z dolgoletnim direktorjem Triglavskega narodnega parka, arhitektom, urbanistom in naravovarstvenikom o odmevih megalitske kulture v Slovenski krajini in njenem kulturnem izročilu.
LJOBA JENČE: Pripovedne pesmi in zgodbe z domžalskega področja in širše Sreda, 2. marec 2016 ob 18h
Večer z zbirateljico slovenskega ustnega izročila, pevko in mentorico delavnic naravnega petja ter pripovedovanja pravljic, ki jih bo predstavila s svojim nepozabnim, edinstvenim glasom in petjem. Srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev in krajev, kjer živimo.
»Ko pomislimo na ljudsko izročilo, si mogoče predstavljamo šege in navade, pesmi in glasbila, tudi pravljice, stavbno dediščino. Čas preprostosti in skromnosti, a obilnega notranjega doživetja. Zakaj se k njemu vračamo v sodobnem času, ki nam obljublja, da si lahko raj na Zemlji preprosto kupimo in ni potrebno zanj storiti kaj dosti, kot zgolj imeti denar? Kot bi se človek vračal k besedi in človeškemu glasu po nekaj tistega, česar ne more dati nihče drug kot le človek v skupnem druženju,« pojasnjuje Ljoba Jenče.
IRENA CERAR Sreda, 25. november 2016 ob 18h
Predstavili in spoznali bomo novo, že tretjo knjigo avtorice, ki pripravlja in izdaja pri založbi Sidarta priljubljene družinske izletniške vodnike: doslej so izšle Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009).
Kamniške pravljične poti pa nas popeljejo po bogatem in raznolikem svetu ljudskega pripovedništva, ki se je ohranilo v nam bližnji okolici Kamnika. Izhodišče za potepe so namreč ljudske pravljice ali pripovedke, vodijo pa nas od razvalin in ohranjenih gradov, številnih cerkva, mlina, izvirov, šumečih potokov, rek in slapov.
Spoznavamo alpske doline, povabljeni smo na plezanje po skalah in balvanih, pokukali bomo v temačna korita, soteske in jame, avtorica pa nas bo opozorila tudi na razgledne vrhove in planine, kjer poleti še pasejo.
Dr. Urša Stankovič Elesini in dr. Alenka Pavko Čuden: Sprehod po tekstilnih poteh Sreda 21. oktober 2016 ob 18 uri
Tekstilne poti so poti bogate tradicije tekstilne in oblačilne industrije, ki so nekoč potekale po vsej Sloveniji, tudi v Domžalah in okolici. Tokrat se bomo posvetili ljubljanskim. V knjigi Tekstilne poti po ljubljanskih ulicah so tri avtorice dr. Urša Stankovič Elesini, dr. Alenka Pavko Čuden in mag. Estera Cerar predstavile mnogo več kot za Ljubljano značilno tekstilno obrt in industrijo. Mesto so prikazale kot središče številnih trgovskih podjetij, društev, centrov, združenj in sekcij, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja s področja tekstilne tehnologije in oblikovanja. O temi, ki je zanimiva za vse generacije in je aktualna še danes, se bomo pogovarjali s prvima dvema avtoricama iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.
Pavel Medvešek: Staroverstva in staroverci Sreda 30. september 2016 ob 19 uri
Pavel Medvešek, letošnji prejemnik Škerljeve nagrade, je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu.
V okviru Goriškega muzeja so pod vodstvom mag. Darje Skrt v sodelovanju z njim lansko leto pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi obsežen katalog.
Dr. Miklavž Komelj: O Koseskem in še o marsičem Sreda 22. april ob 19. uriGost je neverjeten človek, doktor umetnostne zgodovine, pesnik z nagrado Prešernovega sklada, esejist in premišljevalec o umetnosti. Med drugim tudi človek, ki se ukvarja s fenomenom zapostavljene vloge pesnika JOVANA VESELA KOSESKEGA in umetnostjo partizanskega upora.
Pogovor pripravlja in vodi Cveta Zalokar.
Prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Saša Roškar Sreda, 18. marec 2015
Ob mednarodnem prazniku žensk bomo gostili prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, sociologinjo, ki se ukvarja z migracijskimi in ženskimi študijami, ter Sašo Roškar, etnologinjo, ki se že nekaj let posveča raziskovanju slamnikarske dediščine. Pogovarjali se bomo o migrantskem delu žensk v preteklosti ter v tem kontekstu izpostavili pomen domžalskih »slamnikaric«, ki so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja šivale slamnike v najpomembnejših slamnikarskih tovarnah po Evropi in v Ameriki.
Pogovor bo vodila Katarina Rus Krušelj.
Katarina Rus Krušelj 25. februar 2015
V pogovoru s Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika, se bomo ob bogatem slikovnem gradivu seznanili z dediščino svetovnega slamnikarstva ter povezovanji muzeja z drugimi slamnikarskimi centri v Evropi. Raziskovalna pot jo je vodila v Švico, kjer deluje slamnikarski muzej v Wohlnu, udeležila pa se je tudi svetovnega slamnikarskega kongresa v vojvodinskem mestu Tavankut pri Subotici.
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar.
Luka Lampret 21. januar 2015
Človeku prijazna gradnja se vse bolj uveljavlja in pri njej ima poleg lesa in ilovice osrednje mesto tudi slama. V pogovoru z Luko Lampretom iz podjetja Golibar bomo odgovorili na vprašanja, zakaj in kako zgraditi hišo iz slamnatih bal, kakšna je njena požarna varnost, zakaj ilovnati ometi optimalno regulirajo vlago v prostoru in vse, kar vas bo še zanimalo glede strokovnega svetovanja v zvezi z gradnjo zdrave in poceni hiše.
dr. Marko Kerševan 1. december 2014
Še ena tema s področja zgodovine bo vezana na knjigo Protestanti(sti)ka slovenskega religiologa, sociologa religije in gosta Srečanj pod slamniki dr. Marka Kerševana. Na pogovoru bomo skušali odgovoriti na vprašanja, kaj je protestantsko krščanstvo, kako je zraslo z moderno družbo in vplivalo nanjo ter pred kakšnimi izzivi je. Na nov način in z novimi poudarki avtor raziskuje, s čim in kako je protestantsko krščanstvo prek Trubarja in njegovih vplivalo na oblikovanje temelja slovenske nacionalne identitete – na
nastanek slovenskega knjižnega jezika.
prof. Tomaž Habe 19. november 2014
Domžalski skladatelj, pedagog, dirigent in glasbenik prof. Tomaž Habe je v letošnjem letu prejel za svoj zaokroženi skladateljski opus, ki obsega več kot 350 del, Kozinovo nagrado. O spominih na družinsko tradicijo, zanimiv čas lastnega šolanja in kasnejšega pedagoškega dela, s katerim je zaznamoval številne izjemne slovenske glasbenike ter nastanku in delovanju mnogih glasbenih skupin na Domžalskem, povezanih z njegovim delom in ustvarjanjem …
dr. Damjan Guštin 15. oktobra 2014
Prvo jesensko srečanje bo potekalo v sklopu dogodkov, s katerimi bomo v kulturnem domu počastili spomin na stoto obletnico začetka 1. svetovne vojne, ki je pustila boleče sledi v širšem svetovnem merilu, pa tudi v naši bližnji okolici. Z gostom dr. Damjanom Guštinom, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, bomo skušali osvetliti številne vidike te velike svetovne morije, s poudarkom na krutem davku, ki so ga dali tudi slovenski vojaki.