Srečanja pod slamniki

V Slamnikarskem muzeju bomo že 8 sezono dogajanje popestrili s pogovori in predavanji, ki smo jih poimenovali Srečanja pod slamniki in s katerimi želimo v muzej privabiti z različnimi dogodki čim širšo publiko. Pripravljamo pogovore z različnih področij domoznanstva, etnologije, zgodovine, arheologije, pa tudi s področja domače obrti in rokodelstva. Slamnikarski muzej tako postaja s svojo stalno muzejsko zbirko in občasnimi razstavami tudi prostor druženja in spoznavanja, odprt vsem, ki cenijo svojo preteklost in dejavnosti, povezane s tradicijo slamnikarstva in slame, pa tudi drugih rokodelskih ali obrtniških dejavnosti. Tudi letošnji program bo poln zanimivih pogovorov, srečanj in dogodkov, ki jih bomo sooblikovali skupaj z zanimivimi gosti in sogovorniki, popestrili pa tudi z različnimi projekcijami in prikazi.

SREČANJA POD SLAMNIKI 2022 / 2023

dr. NOAH CHARNEY »Plečnik – večni arhitekt«

Kamniški Američan, pred leti tudi ambasador nošenja slamnika, bo predstavil svojo knjigo Večni arhitekt življenja in delo Jožeta Plečnika – modernističnega mistika, ki prinaša sodoben in samosvoj pogled na slovenskega arhitekta z osebno optiko avtorja, pri čemer nam celostno približa Plečnikova dela skozi arhitekturo življenjske zgodbe, pa naj gre za dunajsko, praško ali ljubljansko obdobje.

dr. BOJAN KNIFIC »Pokažem se fantu v pisanem gvantu«

Knjiga, ki je izšla v lanskem letu, predstavlja pomembno tradicijo oblačilne dediščine s strokovnega vidika, vezano sicer na kamniško okolje, ki pa se v znatni meri povezuje s širšim prostorom nekdanje Kranjske. Obleka je bila vedno pomembna, z različnih vidikov družbe, njene razslojenosti in tudi drugega označevanja. S soavtorjem knjige se bomo sprehodili skozi čas, pri tem pa ne bomo pozabili tudi dogajanja v zvezi z aktualno in širšo znano prireditvijo Dnevom narodnih noš, ki bi lani proslavljala 50 obletnico.

Foto: Suzana Kokalj

KOFUTNIKOVA DOMAČIJA

Kofutnikova domačija, z vsemi bogatimi vsebinami in svojo dediščino, kljub žalostnemu propadu ni in ne sme biti pozabljena. Kulturni dom Franca Bernika bo nadaljeval z njeno zgodbo, poleg razstave pa bomo pripravili tudi pogovor in javno predstavitev idejnega projekta o tem, kaj naj bi nastalo na mestu, kjer je nekoč stala v Jaršah nekoč najbolj znamenita domačija.

MATJAŽ MASTNAK

Poleg službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok je Matjaž Mastnak tudi pisec in avtor številnih knjig ter odmevnih člankov s področja rastlin, zlasti vrtnic, pa tudi zgodovine parka ter priljubljen in cenjen predavatelj. Doslej smo mu že prisluhnili na temo dediščine vrtnic na Slovenskem, predstavil pa nam je tudi družino Souvan. V novi sezoni nam bo predstavil predavanje o simboliki živalih v starem izročilu.

Pletarski priročnik OTIP NARAVE

Pogovor z Jasmino Klopčič in Janjo Smerkolj, avtoricama, ki sta pri Založbi Kmečki glas izdali nov pletarski priročnik OTIP NARAVE, v katerem nas navdušujeta nad lepoto pletarskih izdelkov in opogumita, da tudi sami razgibamo prste. Pletarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih obrti na Slovenskem in priročnik Otip narave je bil pripravljen z namenom, da nas ponovno opozori na to staro obrt ter spodbudi k njenemu obujanju. Avtorici sta pri ustvarjanju sodelovali s pletarskimi mojstri z različnih koncev Slovenije in tako v priročnik zajeli številne tradicionalne tehnike pletenja.

PETER ROJC »Kako zraste družinsko drevo«

Peter Rojc je doma v Radomljah in se ukvarja s prav posebno temo: rodoslovjem. Tema pogovora bo način, kako se lotiti priprave in izdelave rodoslovnega drevesa – in sicer na primeru lastne Rojčeve izkušnje in njegove družine. Poudarek bo na načinu zbiranja rodoslovnih podatkov, njihovem arhiviranju in predstavitev različnih oblik rodoslovnega drevesa. Spoznali bomo, kako lahko vsakdo sestavi družinsko drevo in na kakšen način ga obogati z dokumenti in slikami. Predstavljen bo tudi zanimiv fond slikovnega gradiva, povezanega z družinskim drevesom avtorjeve družine.

V maju 2016 je bila Menačenkovi domačiji odprta stalna kiparska postavitev del domžalskega kiparja Franca Ahčina, ki je pomemben del svojega življenja preživel v Argentini. Z izjemno poznavalko njegovega dela dr. Irene Mislej in člani njegove družine, sinom Juanom, hčerjo Lucio in ženo Mileno, bomo skušali v pogovoru približati in podrobneje spoznati njegovo življenje in delo.

JANEZ BIZJAK – OSTALINE MEGALITSKE KULTURE NA SLOVENSKE Sreda,13. april 2016 ob 19h

Pogovor z dolgoletnim direktorjem Triglavskega narodnega parka, arhitektom, urbanistom in naravovarstvenikom o odmevih megalitske kulture v Slovenski krajini in njenem kulturnem izročilu.

LJOBA JENČE: Pripovedne pesmi in zgodbe z domžalskega področja in širše Sreda, 2. marec 2016 ob 18h

Večer z zbirateljico slovenskega ustnega izročila, pevko in mentorico delavnic naravnega petja ter pripovedovanja pravljic, ki jih bo predstavila s svojim nepozabnim, edinstvenim glasom in petjem. Srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev in krajev, kjer živimo.

»Ko pomislimo na ljudsko izročilo, si mogoče predstavljamo šege in navade, pesmi in glasbila, tudi pravljice, stavbno dediščino. Čas preprostosti in skromnosti, a obilnega notranjega doživetja. Zakaj se k njemu vračamo v sodobnem času, ki nam obljublja, da si lahko raj na Zemlji preprosto kupimo in ni potrebno zanj storiti kaj dosti, kot zgolj imeti denar? Kot bi se človek vračal k besedi in človeškemu glasu po nekaj tistega, česar ne more dati nihče drug kot le človek v skupnem druženju,« pojasnjuje Ljoba Jenče.

Predstavili in spoznali bomo novo, že tretjo knjigo avtorice, ki pripravlja in izdaja pri založbi Sidarta priljubljene družinske izletniške vodnike: doslej so izšle Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009).

Kamniške pravljične poti pa nas popeljejo po bogatem in raznolikem svetu ljudskega pripovedništva, ki se je ohranilo v nam bližnji okolici Kamnika. Izhodišče za potepe so namreč ljudske pravljice ali pripovedke, vodijo pa nas od razvalin in ohranjenih gradov, številnih cerkva, mlina, izvirov, šumečih potokov, rek in slapov.

Spoznavamo alpske doline, povabljeni smo na plezanje po skalah in balvanih, pokukali bomo v temačna korita, soteske in jame, avtorica pa nas bo opozorila tudi na razgledne vrhove in planine, kjer poleti še pasejo.

Pavel Medvešek, letošnji prejemnik Škerljeve nagrade, je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu.

V okviru Goriškega muzeja so pod vodstvom mag. Darje Skrt v sodelovanju z njim lansko leto pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi obsežen katalog.

Gost je neverjeten človek, doktor umetnostne zgodovine, pesnik z nagrado Prešernovega sklada, esejist in premišljevalec o umetnosti. Med drugim tudi človek, ki se ukvarja s fenomenom zapostavljene vloge pesnika JOVANA VESELA KOSESKEGA in umetnostjo partizanskega upora.

Prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Saša Roškar Sreda, 18. marec 2015

Ob mednarodnem prazniku žensk bomo gostili prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, sociologinjo, ki se ukvarja z migracijskimi in ženskimi študijami, ter Sašo Roškar, etnologinjo, ki se že nekaj let posveča raziskovanju slamnikarske dediščine. Pogovarjali se bomo o migrantskem delu žensk v preteklosti ter v tem kontekstu izpostavili pomen domžalskih »slamnikaric«, ki so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja šivale slamnike v najpomembnejših slamnikarskih tovarnah po Evropi in v Ameriki.

Pogovor bo vodila Katarina Rus Krušelj.

V pogovoru s Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika, se bomo ob bogatem slikovnem gradivu seznanili z dediščino svetovnega slamnikarstva ter povezovanji muzeja z drugimi slamnikarskimi centri v Evropi. Raziskovalna pot jo je vodila v Švico, kjer deluje slamnikarski muzej v Wohlnu, udeležila pa se je tudi svetovnega slamnikarskega kongresa v vojvodinskem mestu Tavankut pri Subotici.

Človeku prijazna gradnja se vse bolj uveljavlja in pri njej ima poleg lesa in ilovice osrednje mesto tudi slama. V pogovoru z Luko Lampretom iz podjetja Golibar bomo odgovorili na vprašanja, zakaj in kako zgraditi hišo iz slamnatih bal, kakšna je njena požarna varnost, zakaj ilovnati ometi optimalno regulirajo vlago v prostoru in vse, kar vas bo še zanimalo glede strokovnega svetovanja v zvezi z gradnjo zdrave in poceni hiše.

Še ena tema s področja zgodovine bo vezana na knjigo Protestanti(sti)ka slovenskega religiologa, sociologa religije in gosta Srečanj pod slamniki dr. Marka Kerševana. Na pogovoru bomo skušali odgovoriti na vprašanja, kaj je protestantsko krščanstvo, kako je zraslo z moderno družbo in vplivalo nanjo ter pred kakšnimi izzivi je. Na nov način in z novimi poudarki avtor raziskuje, s čim in kako je protestantsko krščanstvo prek Trubarja in njegovih vplivalo na oblikovanje temelja slovenske nacionalne identitete – na
nastanek slovenskega knjižnega jezika.

Domžalski skladatelj, pedagog, dirigent in glasbenik prof. Tomaž Habe je v letošnjem letu prejel za svoj zaokroženi skladateljski opus, ki obsega več kot 350 del, Kozinovo nagrado. O spominih na družinsko tradicijo, zanimiv čas lastnega šolanja in kasnejšega pedagoškega dela, s katerim je zaznamoval številne izjemne slovenske glasbenike ter nastanku in delovanju mnogih glasbenih skupin na Domžalskem, povezanih z njegovim delom in ustvarjanjem …

Prvo jesensko srečanje bo potekalo v sklopu dogodkov, s katerimi bomo v kulturnem domu počastili spomin na stoto obletnico začetka 1. svetovne vojne, ki je pustila boleče sledi v širšem svetovnem merilu, pa tudi v naši bližnji okolici. Z gostom dr. Damjanom Guštinom, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, bomo skušali osvetliti številne vidike te velike svetovne morije, s poudarkom na krutem davku, ki so ga dali tudi slovenski vojaki.

Pletarski priročnik OTIP NARAVE

Pletarski priročnik OTIP NARAVE

Srečanja pod slamniki

Kulturni domFranca Bernika Domžale

Kulturni dom
Franca Bernika Domžale