Gledališki

Šest izbranih predstav slovenskih profesionalnih gledališč.

Abonenti abonmaja RDEČI v primeru, da imate zadrege z varstvom za svojega malčka v času trajanja predstave, lahko v tem času izkoristite brezplačno varstvo za svoje malčke, ki bo potekalo v Vrtcu Urša. Najmanj en dan pred tem pokličite upravo vrtca: 729 86 00. Varstvo poteka od pol ure pred pričetkom prireditve do 15 minut po zaključeni prireditvi.


Aleksej Nikolajevič Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA

Drama SNG Maribor / režija: Ajda Valcl / igrata: Milada Kalezić, Bojan Maroševič / očarljiva komedija o ljubezni v zrelih letih 

Staromodno komedijo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908–1986). Odštekana in simpatično svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker kali red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča.

»Intima je vedno univerzalna tema, četudi živimo v prepričanju, da nas lahko zadovoljijo le velike zgodbe. Gledalec sede v temo gledališke dvorane in si ogleda svoje življenje. Upam, da mi ga uspe prepričati, da bi moralo biti naše osrednje vodilo prav urejanje vsakodnevnih zadev, predvsem odnosov z drugimi ljudmi.« Ajda Valcl

»Želela sem oditi tiho, po prstih.­ Kot z zabave, na kateri vsi divje plešejo in nikogar ne zanima tisti, ki odhaja. In se čez čas vsaj nekoliko začudijo, če nekoga več ni.« Tako se je igralka Milada Kalezić nekako poslovila od gledališča. Njena – vsaj uradna – zadnja vloga pred upokojitvijo je Lidija Vasiljevna v Staromodni komediji.


Robert Harling: JEKLENE MAGNOLIJE
Gledališče Koper, SNG Nova Gorica / režija: Katja Pegan / igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh, Mojca Partljič, Lara Jankovič / Komična melodrama o šestih ženskah, ki vsaka po svoje rešujejo svoje probleme in dokazujejo, da so pogosto močnejše od moških.

Dogajanje igre se odvija v frizerskem salonu majhnega mesteca, kjer ženske med urejanjem zunanjosti razgaljajo svoja čustva in razkrivajo intimne svetove. Dogodki v salonu, »kamor še ni stopila moška noga«, se vrtijo okrog zadnjih dveh let in pol življenja mlade Emme, vendar se njena zgodba – prizadevanje za materinstvo, bolezen, odločitev, da bo kljub vsemu zanosila, in posledično poslabšanje zdravstvenega stanja – ne dogaja na odru. Vidimo le obrobne dogodke, slišimo reakcije obiskovalk frizerskega salona na prelomnice iz Emminega življenja in življenja ljudi iz njene bližine. Ženske prestrezajo zunanje dogodke, se nanje odzivajo in v na videz neobveznem klepetu razkrivajo kompleksna čustvovanja ter svoje intimne spopade z bolj ali manj usodnimi križi in težavami.

»Rekel bi, da so Jeklene magnolije sentimentalna pripoved, ki lepo uglajeno teče v sočnih in mestoma zanesenih dialogih in privleče iz oči gledalcev celo kakšno solzo, je prežeta z elegantnim humorjem, ki nikoli ne zaide na steze cenenega krohota. Je zelo življenjska, presenetljivo normalna, brez transcendentnih arabesk in težkih psiholoških mor in stanj./…/ Skratka, povsem »normalna« zadeva, ki ima prav v tej normalnosti svoj čar. Ta navadni tok brez visokih valov se udejanja na koprskem odru, kjer Peganova ni iskala povednosti, ki jih ni, uprizoritev je zaznamovala s čistostjo, brez odvečnih intelektualizmov, kar bo Jeklene magnolije približalo vsakomur, ki si želi skoraj dve uri neobremenjujočega umetniškega kratkočasja.« Marij Čuk, Primorski dnevnik


Thomas Bernhard: PRED UPOKOJITVIJO
Prešernovo gledališče Kranj / režija: Mateja Koležnik / igrajo: Borut Veselko, Darja Raichman, Vesna Jevnikar / Drama o nemški duši, trikratna nagrajenka lanskoletnega Borštnikovega srečanja:  za režijo, igro (Vesna Jevnikar) in celostno vizualno podobo.

Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard velja za enega največjih kritikov ponarejene družbe in odnosov, ki si je prav zaradi svoje neizprosnosti in kontroverznosti prislužil v Avstriji naziv »skrunilec gnezda«. Romani in drame, v katerih ne skriva odkritega odpora do avstrijske družbe, so že za časa njegovega življenja sprožali burne odzive in škandale v avstrijski javnosti do te mere, da je Bernhard v avstrijskem gledališkem prostoru celo prepovedal uprizarjanje svojih dram. Največkrat je bil vzrok temu njegovo neumorno razkrivanje tabu teme nacizma in nerazrešenih travm v zvezi z nacistično preteklostjo kot tudi sedanjostjo v Avstriji. To je tudi tema drame Pred upokojitvijo,  v kateri obravnava temo zatrtega in prikritega »negovanja« nacističnih korenin in idealov skozi zgodbo bivšega nacista in njegovih dveh sester, hkrati pa se skozi njihove odnose razpira pretresljiv prikaz sprevrženih in deformiranih odnosov v družini kot seveda tudi v družbi nasploh.

»Mateja Koležnik pogumno in globoko prodre v samo bistvo dramskega besedila in ustvari močan gledališki dogodek, ki vznemirja s svojim visokim estetskim nivojem in plaši s spretno prenesenim svetom Bernhardovih likov, ki jih z lahkoto prepoznamo v današnjem trenutku./.../ Globoko premišljena vsaka sekunda predstave z matematično natančnostjo razkriva pomembno temo in notranje mehanizme dramskih oseb. Odlično vodeni igralci kot živi mrtveci, polni perverzij in sadizma s silovitostjo naseljujejo svet praznega scenskega prostora, ko si poskušajo priboriti drobce tistega, kar je ostalo od človečnosti.« iz obrazložitve Borštnikove nagrade za režijo


Christina Clemente: DRUŽINSKI PARLAMENT
Mestno gledališče ljubljansko / režija: Primož Ekart / igrajo: Lena Hribar, Jernej Gašperlin, Jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Domen Valič / Tragikomedija, ki se konča točno tako, kot se pravkar končuje zgodba slovenskega plemena in njegovih družin.

 Pred nami je družina z dvema odraščajočima otrokoma. Starša že od nekdaj pedantno skrbita za to, da se vzgoja in sistem organizacije življenja znotraj družine odvijata v skladu z načeli prave demokracije. Imajo svojo ustavo, zakone, določajo proračun, plačujejo davke, skratka, delujejo kot država v malem. Stvari pa se začnejo zapletati, ko se hči nenadoma ne strinja več z ustaljenim sistemom in začne terjati spremembe. Njena zahteva sproži plaz nepričakovanih dogodkov … Avtorica se izjemno duhovito poigrava z vzorci zapletov znotraj sodobnih parlamentarnih demokracij. Kriza, varčevalni ukrepi, osebni interesi, karierizem, lobiranja, korupcija, predsodki, konservativnosti …

»V igri Družinski parlament imamo priložnost videti vse slabosti vladanja na enem mestu. Pravzaprav lahko spremljamo borbo za oblast, vse glasovalne zagate demokracije, vse pasti in demagoške vzorce politike v zgoščeni obliki. To, kar spremljamo vsak dan na televiziji, v časopisih, na vsakem koraku našega življenja, in to v duhamornih štiriletnih ciklusih, lahko vidimo v kratkočasni gledališki domislici v uri in pol. In to je zabavno. /…/ Zaradi te igre ne bomo poskušali spremeniti svoje družine, svojega plemena, samo zadovoljni bomo, da vemo, kako je parlamentarna demokracija v resnici huda farsa.« Vinko Möderndorfer, iz gledališkega lista



Simona Hamer: RAZGLEDNICE ali Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni
SNG Drama Ljubljana / režija: Ajda Valcl / igrajo: Polona Jug, Saša Pavček, Nina Valič, Barbara Žefran / Z Grumovo nagrado za leto 2017 nagrajeno dramsko besedilo je raziskovanje in upovedovanje sveta skozi žensko perspektivo.
 
Dramski tekst Razglednice, ki je nastal na pobudo ravnatelja Igorja Samoborja, črpa inspiracijo iz (slovenskih) posameznic, ki so prestopile in premaknile meje znanega in mogočega. Razglednice so potovanje. Dobesedno in metaforično. Živopisen vrtiljak dogodivščin in spoznanj na življenjskem vandranju neke ženske − Slehernice. Tekst postavlja v svoje središče vprašanje alternative današnjemu bezljanju skozi življenje, kjer večina mehanično prehaja vedno isto pot od doma do službe, z občasnim nedeljskim izletom na Šmarno goro. Povprečen zahodnjak se tako duši pod težo nakupovalnih polic, tarna nad tankostjo denarnice, izgublja glavo v vseh »moram«, medtem ko radira sezname, ki se začenjajo z »želim«, in z vedno večjim strahom škili čez ograjo k sosedom. Z orožjem v roki; za vsak primer. Iskanje drugačnih, še ne uhojenih in s civilizacijskimi smetmi zapacanih poti se zdi danes hkrati nuja in eksotika. Redki, ki stopajo po njih, so deležni tako občudovanja kot prezira.

»Osnovno vprašanje, ki sem si ga na osebni in družbenopolitični ravni zastavila pri snovanju tega teksta, je bilo vezano na prestopanje mej – tistih dobesednih in tistih v glavah. Potrebo po razbijanju stereotipov, strahov, sovraštva in omejenosti, ki nam jih politiki in mediji vsakodnevno servirajo v neomejenih količinah, sem povezala z razmišljanjem o alternativah prevladujoči apatiji in egocentrizmu, ki ga živimo Zahodnjaki. Navidezna strukturna razpršenost tako zgolj ponazarja (destruktivne) mehanizme, v katere je vpet človek 21. stoletja in jih – ravno zaradi njihovega mnoštva in netransparentnosti – vse težje presega.« Simona Hamer



Matei Vişniec : STARI KLOVNI
SNG Nova Gorica / režija: Saša Jamnik / igrajo: Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Gojmir Lešnjak – Gojc / Nostalgična črna komedija, ki skozi komično formo osvetljuje globoko eksistencialno stiskoostarelih brezposelnih klovnov.

Romunski avtor, ki je emigriral v Francijo, v drami ne izrisuje samo strahu pred vse večjo brezposelnostjo, ampak tudi vprašanje, kdaj je posameznik v svetu, ki slavi mladost in lepoto, prestar za trg dela. V predprostoru brez oken visi na vratih oglas za delo. Konkurirali bodo, kot vse kaže, trije stari znanci. Ostarela cirkusanta Filippo in Niccolo sta bila včasih slaven tandem, a njuno tovarištvo je sedaj na preizkušnji, saj je na voljo le ena »majhna vloga za starega klovna«. Kmalu se jima v čakanju na začetek avdicije pridruži še Peppino, ki je bil njun učitelj in mentor. Nad radostnim snidenjem ves čas visi tesnoba in napetost; vsi trije so zapredeni v obup, saj so pozabljeni in obsojeni na trpko samoto. Vseeno še vedno upajo, da jim bo prihodnost nemara le prinesla novo priložnost za nastop. Utrujeni od čakanja se ob zvokih cirkuškega orkestra razživijo in začnejo predstavljati svoje najboljše točke ...

"Trije iz Visniecove igre so bolj pripadniki prekariata kot misleci, čeprav jim misel na smrt in tesnoba niso tuji. Pridejo na avdicijo, se drug pred drugim hvalijo s svojimi uspehi, hvalijo neupravičeno in neprepričljivo, podkrepljeno s starimi obledelimi časopisnim izrezki, poskušajo drug drugega izriniti in izločiti, čeprav nekdanji prijatelji, ki so se učili drug od drugega. Vendar: starega klovna ne moreš naučiti novih trikov in njihova predigra pred pogovorom o zaposlitvi je slej ko prej dokaz njihove materialne bede in bedne telesne kondicije, malo pa spomin na čase, ko so stvari še obetale.” Matej Bogataj, Delo

 
Avgust 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(1)
20:30
FRANTZ
Frantz
drama
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic