Ciril Kosmač razgrne zgodbo o junaštvu Jerneja Temnikarja in njegovih posledicah. Pisatelj Majcen išče junaka, a spregleda razdejanje za njim. Teža zgodbe je v trpljenju tistih, ki ostanejo. Nagrada za posebne dosežke na Borštniku.

Ciril Kosmač pripoveduje zgodbo o Jerneju Temnikarju, kmetu, ki se pogumno odpravi rešit partizanske ranjence, a s tem sproži verigo tragičnih posledic. Ključno vlogo ima okvirna pripoved pisatelja Majcna, ki želi ustvariti lik idealnega junaka, a ne razume, da vsako junaštvo v vojni pušča za seboj tudi razdejanje. Temnikar se zavestno odloči za žrtev, vendar njegova odločitev ogrozi družino in celotno kmetijo. Povračilni požig s strani okupatorjev ni presenečenje, temveč predvidljiva posledica. Teža zgodbe tako ni v samem dejanju, temveč v tihem trpljenju tistih, ki ostanejo – predvsem ženskih likov, ki nosijo posledice odločitev, ki jih niso same sprejele. Kosmač s tem pokaže, da pravo vprašanje ni, kdo je junak, temveč kaj za njim ostane. Nagrada za posebne dosežke na letošnjem Borštnikovem srečanju.

Ex je zgodba o zakonskem paru, ki živi v praznem odnosu. Oba sta nezadovoljna in izčrpana. Ko se pri njiju pojavi Danielova bivša, napetosti eksplodirajo. Drama razkriva razpad intime in tiho nasilje vsakdana.

Ex je zgodba o paru, ki se je odtujil. Daniel in Katarina, arhitekt in zdravnica, navzven delujeta uspešno, a njun odnos je prazen. Nezadovoljna s kariero in utrujena od vsakdanjih obveznosti se zapletata v toksične prepire. Katarina je napadalna, Daniel pasivno agresiven. Nekega večera se pojavi njegova bivša Janja, ki po prepiru s partnerjem poišče zatočišče pri njiju. Njen prihod še poglobi napetosti, saj razkrije, da Daniel s preteklostjo ni opravil. Drama razkriva razpad intimnih odnosov in bolečo dinamiko sodobnega partnerstva. Avtor Marius von Mayenburg, priznani nemški dramatik, v svojih delih pogosto raziskuje družinske napetosti in notranje razpoke sodobne družbe.

 

Božični večer v koči na Laponskem pokvari razkritje, da Božiček ne obstaja. Med družinama, slovensko in finsko, izbruhnejo kulturna nasprotja in dolgo potlačene napetosti, ki razkrijejo globlje razpoke v odnosih in različne poglede na življenje.

Božični večer v zasneženi koči na Laponskem. V pričakovanju praznovanja in srečanja otrok s

»pravim« Božičkom na obisk k sestri, že desetletje poročeni s Fincem, iz Primorske, pripotuje druga sestra z možem in petletnim sinom. Ko nordijska veja družine napove, da ne bo sodelovala pri obisku Božičkove dežele, njihova štiriletna hčerka pa svojemu slovenskemu bratrancu pojasni, da svetega moža pač ni in da darila otrokom skrivaj kupijo starši, je božični večer uničen; Pandorina skrinjica, iz katere privrejo številne družinske skrivnosti, predvsem pa nasprotja, pogojena s kulturološkimi razlikami med urejeno finsko družbo ter »ležernostjo in neodgovornostjo« mediteranskega načina življenja, eksplodira.

Boj na požiralniku razkriva krutost, ki jo povzročata revščina in nemoč. Zgodba Dihurjevih ni le del preteklosti, temveč tudi današnjega časa. Jernej Lorenci jo uprizarja pretanjeno, a radikalno, kot opomin, da nasilje ne pozna časa.

Vorančev Boj na požiralniku je pretresljiva zgodba o Dihurjevi družini in njihovem boju za preživetje, zaznamovanem s krutostjo, ki izhaja iz stiske. Nasilje nad otroki in živalmi se prenaša iz roda v rod kot posledica nemoči in revščine. Čeprav gre za zgodbo iz ruralne preteklosti, jo prepoznavamo tudi danes – v prikritih oblikah socialnih stisk in boja za dostojno življenje. Vorančeva klasika razgalja nasilje, ki se vedno znova pojavlja, ne glede na čas ali prostor. Režiser Jernej Lorenci se bo te tematike dotaknil na svoj radikalen in pretanjen način ter pokazal, da smo "vnuki svojih dedov" tudi v sodobnem svetu.

Gledališka predstava o Hannah Arendt prepleta njen odnos z Heideggerjem s ključnimi idejami o svobodi, odgovornosti in banalnosti zla. Intimna in filozofska uprizoritev razkriva žensko, ki je že kot študentka oblikovala uporniško, prodorno misel.

Gledališka predstava o Hannah Arendt raziskuje življenje in misel ene najvplivnejših filozofinj

20. stoletja. Skozi pisma, spomine in filozofske refleksije se pred nami razgrne intimni in intelektualni svet mlade Arendt, ki ob srečanju z Martinom Heideggerjem vstopi v kompleksno razmerje, prepleteno z erosom, mislijo in močjo. Predstava prepleta biografske drobce z njenimi ključnimi filozofskimi idejami o odgovornosti, svobodi, totalitarizmu in banalnosti zla. V ospredju je vprašanje, kako oblikujemo etični odnos do sveta, ko smo soočeni z močjo, nasiljem in ljubeznijo. Uprizoritev z občutljivo režijo in močnimi igralskimi interpretacijami predstavi žensko, ki je že kot študentka utripala z genialnostjo.