Gledališki

Šest izbranih predstav slovenskih profesionalnih gledališč.

Abonenti abonmaja RDEČI v primeru, da imate zadrege z varstvom za svojega malčka v času trajanja predstave, lahko v tem času izkoristite brezplačno varstvo za svoje malčke, ki bo potekalo v Vrtcu Urša. Najmanj en dan pred tem pokličite upravo vrtca: 729 86 00. Varstvo poteka od pol ure pred pričetkom prireditve do 15 minut po zaključeni prireditvi.


Josif Brodski: DEMOKRACIJA!
politična satira / SNG Drama Ljubljana / režija: Matjaž Zupančič / igrajo: Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Silva Čušin, Barbara Ribnikar / Politična satira nobelovca Josifa Brodskega o stranpoteh totalitarizma, a tudi demokracije.

»Kjer se konča demokracija, se začne zoologija

Pesnik in esejist Josif Brodski je ena emblematičnih figur druge polovice dvajsetega stoletja − disident, samouk, nobelovec. Igra Demokracija! (1991) je nastala po padcu železne zavese in govori o majhni totalitarni državi, ki mora zaradi novih zgodovinskih okoliščin z dekretom čez noč uvesti demokracijo. Brodski črpa tako iz svoje izkušnje življenja v totalitarizmu kot iz svojega pronicljivega opazovanja paradoksov tako opevane zahodne demokracije. Tranzicija je idealen čas za zlorabo demokracije in za zadovoljevanje osebnih, predvsem materialnih interesov politične elite, ki se je znašla pri viru bogastva, medtem ko množicam »velikodušno« meče drobtinice s svoje mize. Duhovita in nenavadno zapisana igra Brodskega je jedka politična satira in več kot to – je odkrito in neprizanesljivo razmišljanje o mehanizmih, ki poganjajo postmoderno družbo. Padec ideologij je potegnil za sabo tudi padec idealov, ostali so le še tržni mehanizmi.

»Superlativi, ki si jih predstava Demokracija! zasluži, se z igro imenitnih igralcev šele začenja, saj so ti oblikovali neverjetno komične kreature komunističnih voditeljev manjše države, ki se tebi nič, meni nič prelevijo v pogoltne voditelje neke nove postsocialistične demokracije ... Če tekst enega največjih pesnikov 20. stoletja ne bi bil tako inteligentno napisan in  njegov sarkazem izbrušen do popolnosti, bi se lahko človek     kar razjokal in obnemel ob lucidnosti avtorja, ki leta 1991 piše tako, kot podčrtano živimo 25 let kasneje ...
To nam kaže izvrstna predstava, ki travmatična dejstva prevaja  v odrešilno distanco s
humorjem, pa tudi samoironijo.« Tadeja Krečič, Radio Slovenija


Daniel Glattauer: ČUDEŽNA TERAPIJA
komedija / Mestno gledališče Ljubljana / režija: Tijana Zinajić / igrajo: Uroš Smolej, Tjaša Železnik, Tanja Ribič / Komedija o banalizaciji psihoterapije, v kateri sodeluje par v krizi in njuna terapevtka.

Daniel Glattauer je mednarodno uveljavljeni avstrijski pisatelj, čigar uspešnico Proti severnemu vetru, ki je prevedena v petintrideset jezikov, lahko beremo tudi v slovenščini. Za komedijo Čudežna terapija, ki so jo na Dunaju premierno uprizorili v začetku leta 2015, je Glattauerja navdihnil priročnik za psihoterapevte. Kadar v zakonu škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela?

»… postavitev Tijane Zinajič učinkovito zabriše toliko praznin besedila, kolikor je le mogoče. Drama vsekakor omogoča (če ne celo po malem zahteva) zdrs v prazno gledališko delo, ampak Tijana Zinajič se tem preprekam izogiba, kolikor je mogoče spretno, zlasti z odličnim branjem vseh treh likov, ki rezultira v natančni, dodelani igri, ki vsaj navidezno premosti nekatere klišeje, vpisane v značaje.« Anja Radaljac, Delo


rokgre: TARZAN
komična drama / SNG Drama Ljubljana /režija: Eva Nina Lampič / igrajo: Marko Mandič, Maša Derganc, Uroš Fürst / Komedija s podnaslovom eksotična drama aktualnega dobitnika Grumove nagrade Roka Vilčnika o težavah ljubezenskega para.

Podoba raja za dva, obdanega z bodečo žico."

Tarzan in Jane v džungli − kaj neki bi se lahko dogajalo temu paradigmatičnemu ljubezenskemu paru, potem ko je uspešno premagal vse ovire na poti svoje ljubezni? Na prvi pogled to, kar se dogaja tudi vsem drugim parom: drobni nesporazumi in nesoglasja, nekaj ljubosumja in morda celo malo naveličanosti, predvsem nad džunglo in neudobnimi razmerami za življenje. Ko se vmeša v igro uglajeni in svetovljanski Mike, je teren za razdor že pripravljen. A kot je to pogosto, gre tudi tukaj za več interesov. Mike očara Jane, ko ji požrtvovalno priskrbi civilizacijske dobrine, a to je samo njegova pot do zakladov, ki jih skriva pragozd. Dialog v igri je na prvi pogled lahkoten in spreten, izjemno zabaven. A humor postaja vse bolj kritičen, igra, ki se dogaja v na prvi pogled oddaljeni džungli, pa odpre pred nami števila pereča vprašanja našega materialističnega sveta. Komedija Tarzan s podnaslovom Eksotična drama je bila na 45. Tednu slovenske drame nominirana za Grumovo nagrado in je najnovejša v vrsti številnih dramskih in radijskih iger uveljavljenega avtorja Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.

»Vilčnikova ostra kritika uničenja planeta s pozicije antropocentričnega grabežljivega človeka se kaže inteligentno, prek večinoma absurdnih humornih situacij, ki v tej obliki   toliko bolj uspešno dosežejo naslovnika ... Tarzan je uspešna inscenacija ene najbolj žgočih tem tega trenutka, ki jo z vso igralsko bravuro oživijo trije protagonisti.« Tadeja Krečič, Radio Slovenija


Ljudmila Razumovska: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
drama / SNG Nova Gorica / režija: Alan Jelen / igrajo: Stannia Boninsegna, Nejc Cijan Garlatti / Vito Weis, Andrej Zalesjak, Maša Grošelj, Žiga Udir / Drama - triler o šoli izsiljevanja učencev do profesorice, ki vodi v družbo, kjer ni več idealov in vrednot

Četverica gimnazijskih maturantov pride nekega večera s šopkom, šampanjcem in kristalnimi kozarci nenapovedano voščit za rojstni dan svoji osamljeni profesorici matematike. Na prvi pogled ganljiva poteza se izkaže za najperfidnejšo igro zla in okrutnosti: dijaki hočejo od profesorice dobiti ključ sefa z maturitetnimi testi. Na profesoričino vprašanje: »Zakaj včasih človek izbere zlo?« bodo ti mladi odgovorili: »Zato, ker je zlo užitek. In na tem svetu imamo res malo užitkov.« V času, ko se akademski nazivi množično kupujejo, starši tožijo učitelje in dijaki organizirano pobijajo sošolce in učitelje, se zdi drama Draga Jelena Sergejevna, napisana leta 1980, zgolj eksperiment zelencev. Toda takrat se je vse začelo. In čeprav je sovjetska oblast uprizarjanje drame za nekaj let prepovedala, ni ustavila razvoja dogodkov, ki so nas pripeljali do točke, kjer smo danes. Drama zato ni samo prvič pokazala, da mladina ni več cvet naše zemlje, ampak je pokazala tudi vzgojne zablode njenih staršev. Zgodba je zastrašujoč pogled na svet brez idealov in vrednot, spričo katerega se vztrajno obnašamo, kot da so zanj odgovorni drugi.

»Široko problematiko stvarnosti mladostnika uprizoritev Drage Jelene Sergejevne kar se da kruto in brezkompromisno analizira, kontrast med prepričljivo Stannio Boninsegna, idealistko in srčno borko za humanistične vrednote, in kvartetom mladih (igralci so se z doslednimi in imenitno odigranimi vlogami močno poosebili s svojimi liki, zato je predstava na trenutke   celo čustveno boleča in sproža v gledalcu nelagodje ter odpira vrsto vprašanj in refleksij) ni le generacijsko razhajanje,    ampak nekaj več. Je obtožba družbe, ki ustvarja tehnokratski cinični svet, v katerem ni več prostora za srce. Obenem pa oži sporočilo tudi v razmišljanje o mehanizmih za preživetje (ne le mladih) bistvene interakcije med družbo, družino in šolo.« Marij Čuk, Primorski dnevnik


CJ Johnson: Pasji dnevnik – CUCKI
komedija / Mestno gledališče Ptuj / režija: Matjaž Latin / igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Klemen Slakonja, Nenad Nešo Tokalić
/ Čistokrvna in mešana pasja komedija, o ljudeh in psih, njihovih podobnostih in povezavah.

Pasji dnevnik (The Dog Logs) je ena zgodnjih uspešnic sodobnega avstralskega dramatika Christopherja J. Johnsona, ki je v Avstraliji doživela premiero leta 2001.

Privlačnost Pasjega dnevnika je po eni strani v obravnavi vsakdanje problematike, ki nam je blizu – ljudje smo lastniki psov, poznamo lastnike psov, imamo radi pse, ali pa smo ljubitelji živali na splošno, skratka, skoraj vsak od nas se znajde vsaj v eni od omenjenih kategorij –, po drugi strani pa je tematika, s tem ko so pripovedovalci psi, postavljena v dovolj nenavadno obliko, da pritegne tako po človeški kot tudi po gledališko-umetniški plati. Psi pripovedujejo o sebi, obujajo spomine, izpovedujejo svoje ljubezenske težave, opisujejo uspešno reševanje problemov na delovnem mestu, premlevajo najnovejše čenče, glasno razmišljajo o tem, da se splača biti preračunljiv, ter negujejo svojo ekscentričnost ... Pasji dnevnik je raznolik nabor različnih psov, ki se ne razlikujejo le po pasmah, temveč tudi po značajskih potezah, statusu, samopodobi, lastnikih in še čem. Če povzamemo, vsi liki izražajo glavne značilnosti človeškega značaja. Pasji dnevnik je edinstvena mešanica humorja, tragedije, ostrine, nežnosti in romantike.

»Moj cilj v življenju je biti enako dober, kot moj pes misli, da sem.« Sigmund Freud
»Če želite kupiti ljubezen za denar, kupite psa!« neznani avtor
»Ni takšnega psihiatra, ki bi vam lahko tako pomagal, kot pes, ki vam liže lice.« Ben Williams


L. Visconti, S. Cecchi D'Amico in E. Medioli po romanu G. D'Annunzia: NEDOLŽNI
drama / Mladinsko gledališče Ljubljana / režija: Diego De Brea / igrajo: Uroš Maček, Romana Šalehar, Draga Potočnjak, Olga Grad, Matej Recer ter na posnetku: Matjaž Tribušon, Helena Peršuh, Igor Samobor, Maruša Geymayer-Oblak, Diego de Brea, Sandi Pavlin, Željko Hrs, Marinka Štern, Ivan Godnič, Blaž Šef / Drama, nastala po D'Annunzijevem romanu, je portret dekadentne družbe skozi ljubezenski trikotnik.

Nedolžni (1976) so zadnje delo filmskega velikana Luchina Viscontija. Intimni trikotnik se dogaja v vilah rimske aristokracije, kjer je dekor do potankosti premišljen, v senzualnem vzdušju italijanskih podeželskih palač, njegovi razkošno kostumirani junaki pa zaradi vzvišene distance do lastnega čustvenega sveta vzbujajo vtis, kot da bi bili zamrznjeni v času. Premožni, privlačni, arogantni in brezobzirni Tullio Hermil zanemarja prikupno ženo Giuliano in se posveča ljubimki Teresi, samozadostni ovdoveli grofici. Živi v formalnem zakonu, dokler ne odkrije, da v tem paru ni edini, ki se je zapletel v zunajzakonsko ljubezensko razmerje. Ravno razkritje, da ga je žena prevarala z mladim pisateljem, v njem vzbudi ljubezen do dotlej čustveno zapostavljene Giuliane. Nepričakovano porojena ljubezen do žene, morda edina prava, ki jo je dotlej izkusil, botruje njegovi odločitvi, da ji bo odpustil ljubimkanje z mladim pisateljem, ki malo zatem umre. Nato pa ga kot strela z jasnega zadene novica, da je Giuliana, s katero nimata potomcev, z ljubimcem zanosila ...

»Asketsko oblikovana scena, kjer nekaj natančno razporejenih stolov in v črno blago oblečenih kubusuv z ličnimi, bogato okrašenimi kozarci, skodelicami za kavo in čaj, telefonom in kopico preostalih vsakdanjih predmetov nevsiljivo nakazuje različne interierje: Hermilovo domovanje, graščino njegove matere, gledališče, dom Hermilove ljubice, podkrepljena s   čutno glasbeno tapiserijo, je neprecenljiv teatrski poligon za igralke in igralca, ki so se stvarno in suvereno spoprijeli z  danim materialom.« Igor Đukić, Planet siol

 
Februar 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(2)
18:00
NERUDA
Neruda
biografska drama
20:15
MACBETH: Shakespeare v filmu
The Tragedy of Macbeth
drama
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic