Koncertni

Vrhunski koncerti klasične glasbe pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca.


MOZARTOVE SERENADE S PARFUMOM ORIENTA
program: Mozart "Gran partita”, Harmoniemusik iz opere "Beg iz Seraja” / izvajalci: Sergio Azzollini in izvajalci pihalci Berlinske filharmonije, Kraljevega orkestra iz Amsterdama in drugih vrhunskih orkestrov ... / Mozartove pihalne serenade "Gran partita” in skladbe iz opere "Ugrabitev iz seraja” …

Ob enajstih zvečer so me glasbeniki počastili s serenado za dva klarineta, dva horna in dva fagota - in to z mojo lastno skladbo. Prosili so me, če jim odprem hišna vrata, in se postavili sredi dvorišča. Presenetili so me ravno, ko sem se hotel sleči in to na najbolj prijeten in predstavljiv način, s prvimi akordi v Es duru (iz Mozartovega pisma octet 3. novembra 1781).

Harmoniemusik je termin, ki je v drugi polovici 18. stoletja označeval skupino pihalnih inštrumentov, ki so bili del avstrijske cesarske glasbe, aristokracije in tudi nasplošno noblese. Najemali so jih kot del hišnega osebja, za zabave, bankete in vrtne žurke. Na dvoru so ponavadi igrali ob večerjah, znan je tudi prizor iz Mozartove opere "Don Giovanni”, kjer skladatelj ob večerji glavnega junaka citira lastni napev iz opere "Figarova svadba”. 

V klasičnem obdobju je bilo za posebne priložnosti modno uporabljati turško, janičarsko obarvano glasbo (s piccolo flavto, trianglom in vojaškim bobnom) in sicer za najbolj brutalne in senzualne odlomke :) 

Marsikdo verjetno pozna stavek iz klavirske sonate "alla turka” (vsaj kot ringtone iz mobilnega telefona :) ) tako obarvanih pa je nešteto odlomkov v Mozartovi in nasplošno v glasbi druge polovice 18. stoletja. Opera "Beg iz Seraja” pa je nekako najbolj reprezantančen primer klasične eksotike, ne samo kot refleksija na zgodovinsko tematiko, ki jo Mozart uporablja kot glavno barvno paleto, saj ilustrira, analizira in služi kot nekakšen vodilni motiv.

Med serenadami klasičnega obdobja je "Gran partita” že zaradi uporabe sozvočja štirih klarinetov, od tega dveh basetnih rogov in tudi štirih francoskih rogov in navsezadnje tudi zaradi rahlo obarvanih turških odlomkov v zadnjem stavku, najbolj eksotična med vsemi serenadami in lepo služi tudi naši letošnji rdeči niti … 

Kot dodatek pa je tudi naša zasedba kar eksotična "sanjska ekipa”, sestavljena iz orkestrskih glasbenikov elitnih orkestrov in tudi elitnih individualistov :)


FRANCOSKI POLJUB
program: Debussy "Chansons de Bilitis” za dve flavti, dve harfi, celesto in pripovedovalca, "Trio” za flavto, violo in harfo / izvajalci: Irena Grafenauer, Marie Pierre Langalmet, Ziyu Shen, Anja Gaberc in drugi / Claude Debussy in pridih eksotičnega …

Claude Debussy je nekakšen oče glasbene moderne, nove glasbene govorice impresionizma, ki je nasledila pozno romantično prezasičenost in utrla poti poznejšim glasbenim revolucijam. 

Pred časom smo v našem abonmaju že uprizorili "poklon” impresionizmu s koncertom in predkoncertnim predavanjem ”Vonj po Aziji”, ki ga marsikdo ne bo pozabil po tem ali onem :) 

Tokrat smo izbrali dve njegovi popolnoma različni skladbi iz dveh različnih obdobij. Leta 1901 je nastala "Chansons de bilitis”, kot spremljava odrski uprizoritvi zbirke pesmi skladateljevega prijatelja Pierra Louysa. Pesnik je tematiko črpal iz grške mitologije, prav tako priljubljene impresionistične "eksotične teme” in sicer je ta stopnja eksoticizma še nekako potencirana z izborom erotične tematike, opeva namreč istospolno ljubezen dveh žensk … 

Druga skladba je njegov trio za flavto, violo in harfo iz poznega obdobja, ki sodi med njegove zadnje skladbe. Zanjo je sam napisal, da ne ve ali naj bi nas ganila do smeha ali solz, mogoče obojega …?! 

Veseli me, da bomo poleg Irene Grafenauer na odru lahko pozdravili dolgoletno članico berlinskih filharmonikov Marie Pierre Langlamet, saj vem, da obe gojita posebno spoštovanje in ljubezen prav do Debussyjevega tria, kar gotovo kliče po glasbenem presežku …


ARMENSKI DUH
program: Hačaturjan, Aratunjan, Komitas, Babajanian, Manukijan, Šarafrajan / izvajalci: William Hagen, Ivan Karizna, Per Runberg, Mate Bekavac … / Zvoki Armenije, mistike, hrepenenja  in nostalgije, ki so vtkani v glasbeno govorico ene najstarejših kultur na svetu … portret  pri nas skoraj neznane glasbene kulture! 

Zvoki Armenije, mistike, hrepenenja  in nostalgije, ki so vtkani v glasbeno govorico ene najstarejših kultur na svetu …

Rad bi Vas popeljal na zvočni potopis po deželi z izredno bogato kulturno dediščino, ki je kljub raznim vplivom in vladavinam nekako razvila oz. ohranila lastno in prepoznavno glasbeno govorico, v kateri se prepletajo različni svetovi. Tako kot sta Bartok in Kodaly utemeljitelja madžarske glasbe, velja Komitas (duhovik in muzikolog) za utemljitelja armenske glasbe. Avtentična armenska glasba je nastala v visokogorju, kjer so ljudje peli ljudske pesmi, v samostanih pa so se ohranili zapisi in tudi tradicija napevov.

V armenski ljudski glasbi se uporablja kar nekaj "ekskluzivno avtentičnih” glasbil, katerih dvojnike sicer najdemo tudi pri nekaterih drugih orientalskih deželah, a vseeno so omenjena glasbila resnično specifična in originalna - zurna, duduk, blul, oud, davul. 

Denimo zvok duduka, ki je že nekajkrat zazvenel na domžalskem odru, nosi stok oz. tisočletno tragedijo in nagovarja direktno v srce, brez posredovanja možganov. Mogoče najbolj prepoznaven armenski skladatelj Aram Hačaturjan je nekoč napisal, da je edini inštrument, ki ga v trenutku gane do solza ravno duduk … 

Na glasbenem popotovanju sem Vas želel popeljati od ljudskega do umetnega, starega, starejšega, novega in tudi najnovejšega. Glasbena redkost za večino poslušalcev, tudi tistih ekspertov v ne vem kateri vrsti :) 

Portret  pri nas skoraj neznane glasbene kulture!


EX--EX-EX-EXOTICA
program: Stravinsky "Zgodba o vojaku”, Milhaud, Poulenc / izvajalci: Noah Bendix Balgley, Per Rundberg, Mate Bekavac in pripovedovalec / Etno obarvana sodobnost.

Kar je začel Debussy je preko Ravela nadaljeval Igor Stravinsky in ustvaril popolnoma novo glasbeno govorico dvajsetega stoletja, ki je sprva sprožila škandal, a se je kmalu uveljavila in služila za vzor naslednji generaciji revolucionarjev, ki so še bolj radikalno in dokončno zapustili tonalnost. 

Kar je veljalo v tistem času za čisto eksotiko, danes seveda ne buri več duha (vsaj v večjih glasbenih centrih ne) in predstavlja klasiko dvajsetega stoletja (čeprav za poustvarjalce še vedno enako zahtevno!). Glede na to, da se na domžalskem odru trudimo nekako "homeopatsko” predstaviti tisto, kar bi sicer lahko povzročilo odpor, bomo Stravinskega predstavili z "Zgodbo o vojaku”. 

To je teatralno delo, ki naj bi bilo brano, igrano in plesano. S tem naj bi aktivno vključilo več čutov in še bolj celostno vključevalo poslušalca. Pravljica, katere morala zgodbe je vedno aktualna, ali celo čedalje bolj. Glasbeno pa je v govorici še čutiti sled starega, le tako preoblečenega, da je skoraj neprepoznavno … Zvoki tanga, ragtima, valčka, ruskega melosa … in predvsem veliko "hudičevskega”:).

Podobo violine v tej pravljici bo zvočno upodobil Noah Bendix Balgley, koncertni mojster berlinskih filharmonikov, ki ga z menoj oz. zdaj že z nami vsemi prav tako povezuje Akademija iz Kronberga.

Vesel in hvaležen sem, da je edini prost termin v naslednji sezoni rezerviral za naš abonma.


PO SVILNI POTI
program: Osvaldo Golijev "Sanje in molitve slepega Isaaca”, Pierre Thilloy "Khojaly 613” / izvajalci: ansambel Akademije Kronberg, Mate Bekavac … / Zvoki orienta s skladatelji Osvaldom Golijevom, Pierrom Thilloyem …

Še en portret orientalnega, nekako kot dvojček armenskega programa.

Pot svile je prazgodovinska trgovska mreža, ki je povezovala vzhod in zahod. "Sanje in molitve slepega Izaka” Osvalda Golijova je delo, ki bi moralo že lani izzveneti na našem odru, a je moralo počakati na letošnjo sezono, tokrat skupaj še z enim nenavadnim delom "Khojaly 613” Pierra Thilloya 

Obe skladbi nosita v sebi programsko obarvani navdih. Orientalna glasbena govorica v različnih odtenkih je sicer skupna za obe. Prva je nekakšen ep o zgodovini judovstva, druga pa zgodba o tragičnem masakru  azerbajdžanskih civilistov v vasici Khojaly.

Življenje in smrt se pretekata skozi notno črtovje obeh skladb - poslušali bomo ganljivi, izredno močni zgodbi in ozadja, ki se bodo dotaknila večine poslušalstva.

Zvoki klezmer glasbe so del Golijovovega zapisa, ki korenini tudi na Balkanu in vzhodni Evropi in s tem tudi nas mogoče lažje nagovori ali vsaj požgečka.

Zvoki ekstaze, boja in tragičnosti vejejo skozi obe partituri in kličejo po refleksiji in poti navznoter.


SAPA LJUBEZNI IN ČAROVNIJA IZDIHA
program: Bach, Gluck, Bizet, Debussy, Enescu, Messiaen, Roussell, Shankar, Takemitsu ... / izvajalci: Irena Grafenauer in prijatelji / Koncertno popotovanje skozi prostor in čas s flavto, dihom in izdihom v glavni vlogi.

Koncertno popotovanje skozi prostor in čas s flavto, dihom in izdihom v glavni vlogi. 

Vsak izmed nas je obdarjen z določenim številom vdihov in izdihov v življenju. Ta dar ljudje izkoriščamo in porabimo na tak in drugačen način, bolj ali manj ozaveščeno. Dih je naša moč, skozenj lahko zaužijemo in tudi podarimo sebi in mogoče še komu, esenco, potrebno za preživetje.

V rokah glasbenika pihalca kos lesa, veje, kovine ... zazveni … izdih je ta, ki sicer iz vsakdanje materije izvabi božanske zvoke. Zvok pihalnega inštrumenta nosi v sebi posebno moč. Ta je bila v zgodovini uporabljana v razne namene, od klica k borilni naravnanosti, do bolj rahločutnih preizkušenj …  Te moči so se zavedali mnogi v naši daljni zgodovini, saj so bili zvoki piščali svoj čas tudi prepovedane, med drugim so verjeli, da skozi lepoto njihovega zvoka lahko prikličejo vse device in jih privedejo do skušnjave …

Koncert bo posvečen flavti, njenim predhodnicam in njenim sorodnicam po vsem svetu ter predvsem zvočni čarovniji, ki nas lahko popelje stran od realnosti v paralelne svetove, polne čudežov, kjer lahko spoznavamo esenco našega zavedanja in reflektiramo nekatera duhovno - moralna vprašanja.


 
November 2018
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(2)
18:00
KO IZGUBIŠ VSE
Jusqu'à la garde
drama
20:00
BOHEMIAN RHAPSODY
Bohemian Rhapsody
biografska glasbena drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic