nastopata: Nataša Mirković (glas) in Matthias Loibner (lajna) / spored: Franz Schubert "Zimsko potovanje"

Nenavadno obarvan večer s Schubertovo zbirko Zimsko potovanje, v posebni priredbi z lajnami. Romantično hrepenenje, izguba in bolečina zazvenijo v minimalistični, a presunljivi interpretaciji.

Schubertov cikel samospevov Zimsko potovanje nedvomno sodi med največje in najbolj žlahtne cikle samospevov, obenem pa tudi med najvišje glasbeno-umetniške dosežke 19. stoletja ali celo največje bisere literature samospevov nasploh. Lahko bi rekli, da je glavna tematika cikla nepotešeno hrepenenje, bolečina ljubezenske izgube, zlomljeno srce, zamrznjene solze, otrple rože, zlomljene radosti – skratka, veliko romantičnega hrepenenja, ki ga ni moč potešiti.

Posebnost tokratne izvedbe je zagotovo nenavadna priredba – kombinacija romantične pesmi ob spremljavi lajne. Protislovna simbioza, ki pa se lahko dotakne skrivnih kotičkov človeške duše. Zvočna slika, ki preseneča in hkrati presunja v svoji preprostosti. Sfiltrirana popolnost, ki v svoji redukciji do zadnjih nenadomestljivih delcev nagovarja bit – srž, kjer ne gre za več, ampak za manj.

Stavek »Popolnost je zmanjšati do nenadomestljivega in ne dodajati« v tej glasbeni izvedbi dobi zelo zvesto podobo.

nastopata: Alasdair Beatson (klavir), Mate Bekavac (klarinet)

Intimen večer klasične glasbe v dvoje z izjemnim pianistom Alasdairom Beatsonom. Koncert bo združil predanost komorni glasbi, spontan izbor del in pristno glasbeno doživetje za vse ljubitelje glasbe.

Alasdair Beatson je ime, ki mi še pred kratkim ni pomenilo kaj dosti. Škotskega pianista mi je priporočil kolega, ko sem nujno iskal zamenjavo za sicer obolelega ljubega pianista. Že takoj, ko sem slišal nekaj taktov na spletni platformi, sem bil prijetno presenečen – navdušen!

Danes redko slišim pianista, ki je tako predan komornemu muziciranju, v katerem združuje znanje, zgodovino in današnji čas; ki posluša, vodi in sledi brez besed; ki poje, recitira in navdihuje z redko slišanimi glasbenimi impulzi. Predlagal sem mu solistični recital, a je – kljub temu, da sva neznanca – želel, da igrava skupaj …

Obeta se nam klasični recital dveh instrumentalistov, ki naju povezuje globoka predanost iskanju manj vidnega, skritega v glasbenih partiturah. Za katere partiture bo šlo, pa naj za zdaj ostane zastrto in prepuščeno trenutku izbire ob srečanju.

Koncert torej, delno ovit v neznano – a vendar upam, da po mnogih letih mojega umetniškega delovanja v KDFBD vzbuja vsaj kanček zaupanja, da bodo radovedni in odprti ljubitelji glasbe potešeni. In da poslušalcev, željnih pristnega muziciranja, ne bo pustil na cedilu.

Koncert z deli Šostakoviča, Lokšina in Haasa, prežetimi z osebnimi izpovedmi izpod totalitarnih režimov, prepovedano glasba v času diktatur, nas vabi k poslušanju, empatiji in povezovanju prek glasbe, ki presega čas in besede. 

V zgodovini človeštva je nekaj obdobij, ki bi jih najraje izbrisali. Pa vendar lahko služijo kot spomin – opomin na nekaj, kar se ne bi smelo nikoli več ponoviti. 

Globoke osebne izpovedi, dostikrat prikrite v partiturah, da bi se izognile nadzoru in cenzuri časa, nosijo v sebi najgloblje človeške občutke. Šostakovič in tudi manj znani Lokšin sta bila žrtvi ruskega totalitarnega sistema, Haas pa žrtev fašističnega režima. 

Danes, v času, ko smo zopet priče zlorabam moči in zatiranju, ko človeštvo drvi v smer pogube, se zdi vredno prisluhniti. Skozi glasbo tistih, ki so to močno občutili in doživeli na lastni koži, morda lahko začutimo neko vrsto povezanosti, empatije in globokega razumevanja, celo odrešenja.

Glasba, ki nas lahko brez besed poveže s samim seboj ali tudi s popolnimi tujci – s »sosedi« v vrsti koncertne dvorane – in celo z ljudmi, ki nam niso po volji. 

Zimzeleni zvoki violončela od baroka do filmskih uspešnic. Na Bernikovem odru bo nastopil Giovanni Gnocchi z osmimi čelisti, svojimi študenti z Mozarteuma, v programu polnem strasti in virtuoznih priredb.

Svetovno znani duo 2Cellos je gotovo pripomogel k popularizaciji violončela in v določeni meri tudi k širši prepoznavnosti klasične glasbe, sicer žal bolj izginjajoče podzvrsti. Tokrat bo na Bernikovem odru osem čelistov in čelistk skupaj z Giovannijem Gnocchijem, ki je pri nas že gostoval pred nekaj leti.

Giovanni je izreden čelist, mentor in zgled mnogim mladim čelistom po vsem svetu. Osem mladih glasbenikov, ki so ali so bili njegovi študenti  na slovitem salzburškem Mozarteumu, bo za nas poustvarilo vrhunce glasbene literature od baroka do danes. Monteverdi, Dowland, Mozartova Alla turca v priredbi kontroverznega turškega pianista Fazila Saya, pa znane italijanske uverture, argentinski tango in svetovne filmske uspešnice – vse to v navdihujočih priredbah in predvsem izvedbah, polnih mladostnega žara in prefinjenega zvena instrumenta, ki je verjetno med vsemi zmožen največje prelevitve. Cello rules in Bernik!

koncert z glasbo tolažbe in upanja kot odziv na nemirni čas. V ospredju so čustva izgube, empatije in moči, ki jo glasba prinaša kot balzam za dušo ter komentar na svet okoli nas.

Med dvema ognjema je igra, ki se je mnogi spomnimo iz mladosti. Če igro zrcalimo v današnji čas in žogo nadomestimo z ognjenimi streli, se znajdemo na bojni črti – v boju za življenje, preživetje, soočeni z izgubami bližnjih, lastnine in domovine. Ko ne bežimo in se ne umikamo žogi, marveč strelom – v igri, ki jo imenujemo vojna. V današnjem času je vojna aktualna in se njenih posledic lahko zavedamo tudi tisti, ki vanjo nismo neposredno vpleteni.

Empatija je občutek dajanja, globokega razumevanja in tudi smisla človeštva. V času vojn. V času kriz. V času potisnjenih čustev in negotovosti. V času, ko velikokrat »zlorabljene« besede v praznih obljubah izgubljajo verodostojnost in moč. V času, ko lahko glasba in obisk koncerta delujeta kot balzam, ki vsaj za trenutek omili bolečino in pripomore k pozabi.

V mnogih partiturah klasične glasbe so vklesana in nekako kodirana močna čustva, ki lahko izzvenijo in zavibrirajo tudi v nas samih.

Na koncertu se bo prepletalo nezdružljivo, potisnjeno … kot nekakšen komentar dogajanja v svetu. Kot »homeopatska doza«, ki lajša bolečine in trpljenje. Glasba, ki se dotika, milí nezaslišano in nepravično. Tiha glasba, vpeta med tremi četrtinami, tiha zgodba med dvema valčkoma – izgubo in koreninami.