Muzejski projekti

SIMPOZIJ DOMŽALE IN SLAMNIKARSKA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA: SODOBNI (V)POGLEDI in odprtje razstave NOVO POGLAVJE SLAMNIKAR-STVA/-JA

Spodaj si lahko več preberete o programu simpozija DOMŽALE IN SLAMNIKARSKA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA: SODOBNI (V)POGLEDI, ki je potekal v sredo, 25. oktobra 2017 v Slamnikarskem muzeju Domžale. Ob simpoziju je potekalo tudi odprtje razstave NOVO POGLAVJE SLAMNIKAR-STVA/-JA, Gabrijele Fužir Bauer v okviru projekta Kul Dedi Digit.                          
Program:

1. IZ ZGODOVINE DOMŽALSKEGA SLAMNIKARSTVA
16.10 Matjaž Brojan: O delu in življenju slamnikarske družine Jančigaj – Ravnikar (več si lahko preberete na tej povezavi)
16.25 Saša Roškar: Domžalske slamnikarice na tujem in njihove življenjske zgodbe (več si lahko preberete na tej povezavi)
16.40 Roman Kos: Od glajenja do stiskanja – dokončno formiranje slamnika v stiskalnici (več si lahko preberete na tej povezavi)
16.55 odmor

2. SLAMNIKARSKI MUZEJ – PROJEKTI
17.00 Vilma Vrtačnik Merčun, Klemen Justin in Liza Oberwalder Zupanc: Raziskovalni projekti OŠ Rodica s področja slamnikarske dediščine (več si lahko preberete na tej povezavi)
17.15 Mag. Igor Podbrežnik: Dejavniki ohranjanja domžalske slamnikarske dediščine (več si lahko preberete na tej povezavi)
17.30 Katarina Rus Krušelj: Slamnikarstvo jutri – predstavitev muzejskih projektov na področju ohranjanja slamnikarstva kot žive kulturne dediščine (več si lahko preberete na tej povezavi)
17.50 javna diskusija in odmor

3. SODOBNI (V)POGLEDI – VPŠ in VITT ERUDIO
18.00 Projektna skupina: Kul dedi digit – predstavitev projekta
18.10 Lara Kandus: Izzivi slamnikarstva v evropskem prostoru (več si lahko preberete na tej povezavi)
18.25 Danijela Tamše: Obujanje industrijske dediščine – vedno v sozvočju s potrebami (več si lahko preberete na tej povezavi)
18.40 Nina Cvar: Slama, film in popularna kultura – od Cankarjeve Francke do Zine v Idili (več si lahko preberete na tej povezavi)
18.55 Dr. Gabrijela Fužir Bauer: Trajnost kot oblikovalsko izhodišče in likovno izrazna vsebina primerih trajnostnega modnega oblikovanja tekstila, oblačil in izdelkov za interier (več si lahko preberete na tej povezavi)
19.10 javna diskusija, moderatorka dr. Natalija Majsova
in
odprtje razstave Novo poglavje slamnikar-stva/-ja, avtorice Gabrijele Fužir Bauer v okviru projekta Kul Dedi Digit
19.15 zaključek simpozija s pogostitvijo

Nastopajoči:

Matjaž Brojan – radijski novinar in publicist, raziskovalec domžalske zgodovine
O delu in življenju slamnikarske družine Jančigaj – Ravnikar

Slamnikarskega poslanstva največjega slovenskega slamnikarja Matije Ravnikarja ni mogoče osvetliti drugače kot v tesni povezanosti z njegovim tastom Andrejem Jančigajem. Pravzaprav se je vse začelo v delavnici njegovega prednika Tomaža Jančigaja na t. i. Keršmančevi domačiji – na tem mestu je stala prvotna Jančigajeva slamnikarska tovarna. Andrej Jančigaj je bil v svojem času sila spoštovan Domžalec, saj je bil član upravnega odbora Posojilnice in hranilnice v Domžalah, podpredsednik Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva oktobra 1918  v Domžalah, izumitelj pri izdelavi slamnikov in posebnega svetila in še marsikaj drugega. V zakonu je imel štiri hčere, vsaka je doživela svojo usodo, nekatere med njimi prav neprijazno. Najmlajša hči Katarina se je leta 1911 poročila s tesarjem Matijo Ravnikarjem, vendar so ga že leta 1914 poklicali v cesarsko vojsko na rusko fronto v Galicijo. Zaradi bolezni se je srečno vrnil k družini in k dvema otrokoma, žal pa je Katarina nesrečno umrla na porodu vsled "španske bolezni", z njo pa tudi novorojenka Frančiška. Matija Ravnikar, ki je po tastu Jančigaju postal nosilec slamnikarske obrti, je leta 1923 povečal svojo slamnikarsko tovarno. Leta 1932 pa začel gradnjo nove tovarne v Kolodvorski 4, v stavbi, ki je danes poslovni prostor domžalske notarke. V Domžalah je pred drugo svetovno vojno postal največji izdelovalec slamnikov, saj je v njegovi tovarni 33 delavcev izdelalo na leto do 105.000 kosov slamnatih pokrival. Leta 1959 mu je država tovarno podržavila z njo pa tudi hišo, v kateri je živel.

Saša Roškar – etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka domžalske slamnikarske zgodovine
Domžalske slamnikarice na tujem in njihove življenjske zgodbe

V zadnji četrtini 19. stoletja slamnikarska domača obrt v Domžalah preraste v industrijo, ki jo poganjajo predvsem Tirolska podjetja, ki imajo svoje podružnice tudi v drugih mestih po Evropi in v Severni Ameriki. Delo v tovarnah je bilo sezonsko organizirano in v času sezone so delodajalci pošiljali delavce na delo tudi izven domačega kraja. Ker je bilo delo bolje plačano od dela doma, je bilo s strani šivalk zaželeno. Slamnikarstvo je ena prvih industrijskih panog pri nas, ki v večji meri vključuje žensko delovno silo in enak vzorec je tudi pri migracijah, ki jih je slamnikarstvo generiralo. Migracije žensk iz Domžal in okolice v slamnikarske tovarne po Evropi so trajale do druge svetovne vojne. Poleg zgodovinskega konteksta bodo predstavljene tudi izbrane življenjske zgodbe slamnikaric, kot se jih spominjajo njihovi otroci, vnuki ali nečaki.

Roman Kos – kipar, pedagog, strokovni sodelavec Slamnikarskega muzeja
Od glajenja do stiskanja – dokončno formiranje slamnika v stiskalnici

Izhajajoč iz domžalske slamnikarske družine, že leta raziskuje in ohranja spomin na nekdaj priznano domžalsko slamnikarsko industrijo. Njegova babica je bila šivalka slamnikov v Lienzu in na Dunaju. Iz očetove domačije so se podali v Ameriko kot slamnikarji tudi dve očetovi teti in stric. Na domačiji so se že zelo zgodaj začeli ukvarjati s slamnikarstvom, kar priča eden najstarejših eksponatov iz te hiše – ena prvih lesenih preš za slamnike, ki je sedaj del zbirke v Slamnikarskem muzeju. Razvoj slamnikarstva kot industrijske panoge je doprinesel tudi k tehnološkemu napredku oz. posodabljanju mehanizacije za izdelavo slamnikov. V prispevku bodo predstavljene zadnje raziskave postopka stiskanja slamnika kot ene od zaključenih faz v finalizaciji izdelave slamnika.

OŠ Rodica – mentorica Vilma Vrtačnik Merčun z mladimi raziskovalci
Raziskovalni projekti OŠ Rodica s področja slamnikarske dediščine

Mladinsko raziskovalno delo ima na OŠ Rodica že dolgo tradicijo, a so se naši mladi raziskovalci v raziskovanje slamnikarske dediščine poglobljeno usmerili šele v šolskem letu 2011/2012, v času nastajanja Slamnikarskega muzeja v Domžalah. Na simpoziju bomo na kratko predstavili letošnji primer mladinskega raziskovalnega dela (Knjiga vzorcev kit iz slamnikarske tovarne bratov Oberwalder iz leta 1912 – Klemen Justin in Liza Oberwalder Zupanc) ter predvajali delček videa, ki je nastal v sodelovanju z domžalsko gimnazijo. Vsi raziskovalni projekti so nastali pod mentorstvom profesorice Vilme Vrtačnik Merčun.

Mag. Igor Podbrežnik – magister poslovnih znanosti, vodja zasebnega Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in socialne storitve Lokvanj, ki se ukvarja z raziskavami zadovoljstva uporabnikov s kakovostjo storitev v različnih storitvenih podjetjih in ustanovah.
Dejavniki ohranjanja domžalske slamnikarske dediščine

Raziskali smo raven in razširjenost poznavanja domžalske slamnikarske dediščine. Ugotoviti smo želeli najpomembnejše dejavnike širjenja vedenja o slamnikarstvu. Izvedena je bila kvantitativna raziskava z anketnim vprašalnikom, ki ga sestavljajo vprašanja o poznavanju domžalske slamnikarske dediščine. Raziskava je pokazala, da so mediji ključni nosilci informacij o slamnikarski dediščini, med njimi se izpostavlja domžalski časopis Slamnik. Za ohranjanje vedenja o slamnikarstvu je pomembna tudi vloga šole in družinske tradicije, pri širjenju vedenja o slamnikarski dediščini pa vedno bolj pomembno vlogo prevzemata Slamnikarski muzej in Slamnikarski sejem.

Katarina Rus Krušelj – kustosinja v Slamnikarskem muzeju
Slamnikarstvo jutri: predstavitev muzejskih projektov na področju ohranjanja slamnikarstva kot žive kulturne dediščine

Ena pomembnejših nalog Slamnikarskega muzeja je prizadevanje za oživljanje in ohranjanje veščin, kot je pletenje kit iz slame in šivanje slamnikov, ter popularizacijo obrti, ki je že delno zamrla. Mojstric, ki še znajo plesti in šivati, je vse manj, saj jih večina izhaja iz starejših generacij nekdanjih delavk (slamnikarske) tovarne Univerzale Domžale. Zadnja leta smo posebno pozornost namenili mednarodnem mreženju, zato smo sklenili sodelovanje z rokodelci in izdelovalci slamnikov iz drugih evropskih držav, povezanih s slamnikarsko dediščino. Organizirali smo tečaje pletenja kit iz slame, začetne in nadaljevalne tečaje šivanja slamnikov, priredili tematski sejem kot obuditev spomina na dediščino slamnikarstva, ki je desetletja zaznamovalo mesto Domžale, itd. Vsi načrtovani projekti na področju ohranjanja slamnikarstva kot nesnovne kulturne dediščine se snujejo s posebnim namenom – za ohranitev in prenos te žive kulturne dediščine na mlajše rodove in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. Ali bo naša vizija slamnikarske prihodnosti uspešna? Nam bo sodobni čas dopustil obnovitev in poustvarjanje že pozabljene obrti?

Predstavniki projekta Kul Dedi Digit
Predstavili bodo uspešen skupni projekt Visoke poslovne šole ERUDIO, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in oblikovalke dr. Gabrijela Fužir Bauer. V njem smo si zastavili skupen cilj: posodobitev slamnikarske kulturne dediščine, preoblikovanje in integracija v sodobne oblikovalske ter turistično-doživljajske poslovne modele. Projekt v okviru sheme Po kreativni poti do znanja sta financirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Z njim smo želeli pokazati, kako aktualna je (lahko) dediščina slamnikarstva, in kako lahko služi kot podlaga za nove izdelke in digitalne aplikacije.

Lara Kandus, magistra s področja svetovnih študij, v času dodiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede, smer Evropske študije, se je posvečala predvsem preučevanju skupne kmetijske politike in njenih učinkov na notranji trg držav članic. Na VPŠ ERUDIO se bo posvečala predavanju predmeta Podjetništvo in upravljanje v evropski regiji.
Izzivi slamnikarstva v evropskem prostoru
Znanje o šivanju slamnikov se je v 19. stoletju iz Italije preneslo na območje Domžal in se tam začelo razvijati in prevzemalo vplive, ki so prihajali iz ozemelj, ki danes spadajo pod Avstrijo. Slamnikarstvo je na ozemlju Slovenije doživelo razcvet v drugi polovici 19. stoletja, ko so se izdelki začeli prodajati v zahodnoevropskih državah. Znanje o izdelavi slamnikov pa je skupaj z migranti odšlo tudi v Ameriko. Domžalski slamnik je v tistem obdobju pridobil razpoznavnost in se uveljavil kot znamka, katero so ljudje asociirali s kakovostjo. Obujanje obrti, ki je pred dobrim stoletjem prerasla celo v industrijo, zagotovo ne bo brez svojevrstnih izzivov, a tudi priložnosti. Ta prispevek bo tako obravnaval zgodovinski pogled na sam razvoj slamnikarstva kot obrti oziroma industrijske dejavnosti, predstavili pa bomo tudi vidik slamnikarstva kot tradicionalne obrti, ki želi ponovno povečati svojo prepoznavnost med ljudmi tako doma kot tudi v tujini.

Danijela Tamše, magistrica kulturologije, doktorska kandidatka kulturologije in odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo.Na VITT ERUDIO predava predmet Vodenje skupin in participativno upravljanje.
Obujanje industrijske dediščine: vedno v sozvočju s potrebami?
Skozi dobro premišljeno pobudo in sodelovanje različnih deležnikov je bilo v Domžalah obujeno slamnikarstvo, do pred kratkim skoraj pozabljena obrt. Oživitev tradicij je pomembna za rekonstrukcijo krajev, spominov in znanj, takšen razvoj kulturne in industrijske dediščine pa prinaša tudi priložnost za turizem in izgradnjo lokalnih identitet. Niso pa vsi poskusi obuditev v takšnem sozvočju s prebivalstvom in njihovimi potrebami, včasih so narejeni ali pa se poskušajo uvajati kljub nasprotovanju. Pogledali si bomo enega takšnih primerov, in sicer nekdanjo tovarno koles Rog v Ljubljani, ki je od leta 2006 avtonomna cona. Kot taka ponuja številne priložnosti tako za prebivalstvo kot za mesto, ki bi lahko iz te industrijske dediščine ob sodelovanju s trenutnimi uporabniki kompleks obnovilo in v njem ponudilo prostor novim kulturnim, družbenokoristnim in podjetniškim idejam. Občinski projekt, po katerem naj bi prišlo do obnove, je zastavljen preobširno, predstavlja velik finančni vložek in ne upošteva obstoječega stanja, zato je doživel velik odpor. Trenutni uporabniki in njihovi podporniki poudarjajo, da je tovarna že oživljena in rekonstruirana v okviru njihovih zmožnosti, potrebovali pa bi sodelovanje mesta pri nadaljnji obnovi, pri kateri naj se upošteva njihovo delovanje. Izbrani primer bo iztočnica za razpravo o tem, kako pristopiti k oživljanju industrijske dediščine.

Nina Cvar, univ. dipl. kulturologinja, doktorska študentka na Podiplomski šoli ZRC (Filozofski modul), na VPŠ in VITT ERUDIO bo z letom 2017/2018 predavala predmet Podjetništvo v popularni kulturi, redno se udeležuje strokovnih in znanstvenih konferenc za področje filma, kulturnih študij, kontinentalne filozofije. Samozaposlena v kulturi kot filmska kritičarka, med drugim se ukvarja s filmsko vzgojo za mladino in odrasle.

Slama, film in popularna kultura: od Cankarjeve Francke do Zine v Idili
Četudi je bilo slamnikarstvo med 18. in 20. stoletjem ena izmed pomembnejših obrti na Slovenskem in je pomemben del domače kulturne dediščine, vsaj v študijah popularne kulture zaenkrat ni doživelo poglobljene analize, posledično pa kulturološki pomen slamnikarstva v vsakdanjem življenju ni jasno razumljen. Toda da bi lahko razumeli mesto slamnikarstva v popularni kulturi, je potrebno vzpostaviti primerni osrednji objekt analize. Za slednjega bo prispevek vzel slamo, kot osrednji gradbeni material slamnikarstva, pri čemer bo prek skrbno izbranih filmskih primerov pokazal na različne pomene, ki jih slama zaseda v slovenskem filmu, glede na to, da se film v dvajsetem stoletju vzpostavi kot osrednja vizualna tehnologija širše popularne kulture. Pri tem bo analiza sledila trem osrednjim tezam: 1. slama se v slovenski kinematografiji povezuje s konstrukcijo vsakdanjega sveta, med drugim s specifičnimi podobami ruralnega okolja; 2. mesto, ki ga slama zaseda v slovenskih filmih, se pomembno povezuje s posameznimi filmskimi gibanji v slovenski kinematografij, pri čemer se slama v filmih socialističnega realizma povezuje s surovim vizualnim slogom, ki je vizualiziral družbeno izkoriščanje, revščino in ruralno okolico, po drugi strani pa je v filmih, posnetih po modernističnih vplivih, slama bolj ali manj odsotna, saj so postavljeni v urbana okolja; 3. z urbanizacijskimi procesi slame danes v slovenski kinematografiji praktično ne vidimo, če pa že, ta nastopa v obliki vizualnega klišeja, reprezentacijskega tropa, ki ga je inavguriral socialistični realizem.

Gabrijela Fužir Bauer je univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil, magistrica s področja razvoja in teorije oblikovanja, doktorica s področja razvoja in teorije oblikovanja. Njeno praktično oblikovalsko področje je trajnostno oblikovanje, teoretično in raziskovalno pa teoretični in razvojni vidiki oblikovanja, ki ju združuje s področjem psihologije vizualne komunikacije v odvisnosti od komunikacijskega medija. Na VITT ERUDIO bo študentom v okviru predmeta Trajnostno oblikovanje in turizem v najširšem smislu približala principe trajnostnega oblikovanja. Trajnost kot oblikovalsko izhodišče in likovno izrazna vsebina na primerih trajnostnega modnega oblikovanja tekstila, oblačil in izdelkov za interier. Trajnostno oblikovanje je prisotnost trajnostne miselnosti v vseh fazah ustvarjanja, načrtovanja uporabe in po-uporabe izdelka. Trajnostni oblikovalec se lahko v življenjski krog izdelka vključi v različnih fazah, ali pa je prisoten od začetka do samega konca in ponovnega začetka izdelka in trajnost vkomponira, v vse možne karakteristike izdelka in njegovega življenja. Pri tem je pomembno, da se zaveda trajnosti kot skupnega imenovalca vseh sestavin, vseh funkcionalnosti, vseh faz življenjskega kroga, vseh načinov uporabe, ter tudi likovne vsebine in komunikacijskih razsežnosti izdelka. Idealni scenariji, ko bi bil izdelek trajnosten v vseh svojih pojavnostih, vsebinah in sestavinah, takorekoč ne obstajajo. Obstajajo pa dobri približki; optimalno znotraj obstoječih možnosti. Vsak blikovalski problem ima svoje značilnosti in omejitve, ki so hkrati izhodišča za uresničevanje trajnosti na vsakič drugačen način. V vsebini predavanja bodo predstavljeni različni principi trajnostnega oblikovanja, trajnost kot likovno izrazni izziv, trajnost kot konceptualna vsebina, trajnost kot modularnost, trajnost kot multifunkcionalnost, trajnost kot recikliranje na način upcyclinga, trajnost kot ekološka neoporečnost sestavin in materialov, trajnost in postmoderna interkontekstulnost, trajnost kot brezčasnost stila, trajnost kot redesign dediščinske vsebine v trajnostne (materialne in digitalne) produkte ter doživljajske storitve trajnostnega turizma. Predstavljeni primeri trajnostnega oblikovanja so hkrati prikaz oblikovalskega razvoja trajnostnega oblikovalca, katerega likovno konceptualni izraz je v 20 letnem umetniškem ustvarjanju postala trajnost sama. Trajnost v svojih mnogih različicah. Raziskovanjih nikoli končane, trajnostne poti.


DEKD



PROJEKT KULT DEDI DIGIT

Odgovarjamo na vprašanje: kaj ti bo slamnik v 21. stoletju?

Visoka poslovna šola Erudio, Kulturni dom Franceta Bernika in oblikovalka dr. Gabrijela Fužir Bauer smo si zastavili skupen cilj; slamnikarsko kulturno dediščino bomo posodobili, preoblikovali in integrirali v sodobne oblikovalske ter turistično-doživljajske poslovne modele. V okviru projekta, ki ga v okviru sheme Po kreativni poti do znanja financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, želimo pokazati, kako aktualna je (lahko) dediščina slamnikarstva, in kako lahko služi kot podlaga za nove izdelke in digitalne aplikacije. Projekt smo poimenovali KUL DEDI DIGIT (kulturna dediščina digitalno). Slamnikarstvo kot lokalno in nacionalno industrijsko dediščino imamo namen vključiti v doživljajske, turistične, izobraževalne in zabavne zgodbe interaktivnih aplikacij za mobilne telefone in splet, za katere bomo oblikovali tako načrt uporabniške izkušnje kot tudi grafično podobo. Poleg tega bomo v okviru projekta razvili in organizirali razstavo prototipov sodobnih uporabnih izdelkov (nakit, torbe, svetila, izdelki za interier...), ki vključujejo slamo kot trajnostni material. Tradicionalne rokodelske tehnike obdelovanja in oblikovanja slame bomo pri tem nadgradili z novimi inovativnimi in sodobnimi oblikovalskimi tehnikami ter likovnmi koncepti. Izvajanje in rezultate vseh kreativnih aktivnosti na področju digitalnih produktov in uporabnih izdelkov bomo na podlagi poslovnega načrta, ki ga bomo razvili posebej za Slamnikarski muzej v Domžalah, povezali v skupno turistično in oblikovalsko ponudbo tako za lokalno kot mednarodno publiko ter na ta način pomlajeno in osveženo kulturno dediščino približali širši publiki. Na ta način bomo, upajmo, obogatili turistično ponudbo, prepoznavnost ter poslovni potencial domžalske rokodelske in industrijske dediščine. Vsekakor bo zabavno!

Naše raziskovanje, ustvarjanje in načrtovanje nas bo družilo cele štiri mesece od 1. aprila do 31. julija, in na tej kreativni poti do znanja se nam bo pripetilo mnogo zanimivega.
Izzivov željni in polni pričakovanj vas vabimo, da se nam pridružite ter nas spremljate tukaj ter na našem Facebook in Instagram profilu.
Vaša ekipa Kul dedi digit!

Pri projektu sodelujemo:
študenti Nataša Konjar, Tina Petan, Ana Robič Zima, Samo Ritlop, Petra Škabar, Veronika Vovk, Manca Uršič,
delovni mentorici dr. Gabrijela Fužir Bauer in Katarina Rus Krušelj
in pedagoška mentorja dr. Natalija Majsova in dr. Matjaž Škabar.

KULT DEDI DIGIT Project

Answering the question: Why would one have a straw hat in the 21st century?
ERUDIO Business School, Franc Bernik Cultural Centre Domžale, and designer Dr. Gabrijela Fužir Bauer have set themselves a common goal – to update, transform, and integrate the cultural heritage of straw hat making into contemporary design and into experience-based tourism business models. Working within the framework of the Creative Path to Knowledge project scheme financed by European Social Fund, and the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia, we would like to show how relevant straw hat heritage is today, and how it can serve as the basis for new products and digital applications.

We named our project KUL DEDI DIGIT (meaning Cultural Heritage Digitalised). Its aim is to incorporate the straw hat industry as a part of the local and national industrial heritage into experiential, tourist, educational, and entertaining stories of interactive mobile and web applications. Our project will provide a user experience and graphical image plan for such applications. Moreover, we are going to organize an exhibition of the modern useful straw-based products, such as jewellery, handbags, lamps, and interior products. We will employ new innovative and contemporary design techniques and art concepts in order to upgrade traditional handcraft straw-processing techniques.

We will design a business plan for the Domžale Straw Hat Museum, in order to link all of our creative activities in the domains of digital and material products into a single tourist and designer package aimed at both the local and international public. Hopefully, our attempts at modernizing and refreshing the cultural heritage of straw hat making will appeal to the wider audience and enrich the tourist offer, as well as increase the resonance and the business potential of Domžale’s handcraft and industrial heritage. It will certainly be fun!
Our joint research, creative, and planning activities will last four months, from the 1st of April until the 31th of July 2017. We expect a lot of adventures on our creative journey towards knowledge.

You are welcome to join us and follow us here and on our Facebook and Instagram profiles.
Best wishes, your KUL DEDI DIGIT team!

PROJECT PARTICIPANTS:
Students: Nataša Konjar, Tina Petan, Ana Robič Zima, Samo Ritlop, Petra Škabar, Veronika Vovk, and Manca Uršič.
Professional mentors: Gabrijela Fužir Bauer, PhD, and Katarina Rus Krušelj.
Pedagogic mentors: Natalija Majsova, PhD, and Matjaž Škabar, PhD.


 

 



Petek, 21. april 2017
Na našem drugem aktivnem srečanju smo se podali na tematsko pot Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah ter jo kasneje podrobno analizirali.

 

 



Petek, 19. maj 2017
Danes smo se na uradnem sestanku projekta Kul Dedi Digit učili o kulturni dediščini slamnikarstva po celem svetu! Pred vami so izdelki iz Švice, Srbije, Amerike in drugje.
---
Today, at our meeting of the Kul Dedi Digit project we learned about straw hat cultural heritage from all over the world! Here are some straw products from Switzerland, Serbia, America, and elsewhere.

 




Slamniki so eni izmed najbolj raznolikih in vsestranskih modnih dodatkov 21. stoletja. Z uporabnostjo kombinirajo udobje in kulturno dediščino, pred kratkim pa smo se povezali tudi z avteničnimi Slovenskimi oblikovalci.
Ponosno vam predstavljamo Slamnikarski muzej v sodelovanju z Mila. Vert, Movinun ter Kavarna Flerin . Vse fotografije so bile posnete znotraj meja občine Domžale.
Fotografinja: Nika Koležnik
Model: Petra Škabar...
Make-up: Neza Knific
---
Straw hats are one of the most diverse and versatile accessories of the 21st century. They combine comfort and cultural heritage with practicality. Recently, we connected with authentic Slovenian brands and designers.
We proudly present you the cooperation with Mila Vert, Movinun, and coffee bar Flerin. All photos were taken within the borders of the municipality of Domžale.
Photo: Nike Koležnik
Model: Petra Škabar
Make-up: Neža Knific

   

 

Sobota, 10. junij 2017
Naš 5. slamnikarski sejem je uspel! Obiskalo nas je veliko število ljudi, ki so uživali ob raznih glasbenih in plesnih točkah, modni reviji, in obhodih po stojnicah, kjer so jih pričakali prijazni razstavljavci. Prav tako so bili obiskovalci navdušeni nad sodobnimi izdelki iz slame naše oblikovalke dr. Gabrijele Fužir Bauer, še posebej všeč so jim bile njene torbice in lučke. Tudi kolo sreče ekipe projekta Kul Dedi Digit je bila velika atrakcija - ljudje so z veseljem sodelovali, vrteli kolo sreče in se zabavali, sploh otroci. Razdelili smo vse nagrade, tudi glavno nagrado, ki je bila slamnik po lastni izbiri. Pri letošnjem sejmu nam je pomagalo kar nekaj podjetij iz Domžal, ki so velikodušno namenili sredstva, da je letošnji sejem lahko še boljši:

AC Lovše Domžale
Knjižnica Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Slamnikarski muzej Domžale
Nogometni klub Domžale
Občina Domžale
Stara Fabrka
Studio Hieroglif – revija Zmajček
in razstavljavci Slamnikarskega sejma.
Iz srca hvala vsem, ki so prispevali svoj delček v mozaik, ki sestavlja Slamnikarski sejem.
 
Skratka, bilo je izredno prijetno in veselo vzdušje. Se vidimo naslednje leto!
---
Our 5th straw hat fair has succeeded! A lot of people visited us, and they all enjoyed various musical and dancing performances, a fashion parade, and the stands with friendly exhibitors. The visitors were also impressed by the contemporary straw products made by our designer Gabrijela Fužir Bauer, PhD, especially her handbags and the lamps. The Kul Dedi Digit team's wheel of fortune was a big attraction, too. People were spinning the wheel and having fun, especially the children. All awards were given out, also the main one – the straw hat of winner's own choice. Quite a few companies from Domžale generously helped us with the straw hat fair by giving us means, so that the fair was even better:
AC Lovše Domžale
The library of Domžale
Franc Bernik Cultural Centre Domžale and Straw Hat Museum Domžale
Football club Domžale
The municipality of Domžale
Stara Fabrka
Studio Hieroglif – magazine Zmajček
and the exhibitors of the straw hat fair.
 
From the bottom of the heart, thanks to everyone who contributed their piece to the mosaic, which composed our straw hat fair.
 
The atmosphere was really pleasant and cheerful. See you next year!

 
 
Foto: Urška Savič

 
  
Foto: Miro Pivar


Petek, 14. julij 2017
Na današnji deževen dan, ko so se temperature spustile za 15 stopinj, se je ekipa Kul Dedi Digit dobila na rednem sestanku v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. Študente projekta čaka še nekaj dela, v osnovi pa se projekt izteka.
----
On today's rainy day, when the temperature dropped for 15 degrees, our Kul Dedi Digit team met for their annual meeting in the Straw Hat Museum in Domžale. Our students still have some work to do, but the project is slowly coming to an end.

  


24. julij 2017
Naš Kul Dedi Digit projekt je že čisto pri koncu. V zadnjem mesecu smo že skoraj do konca dopolnili in prevedli v Angleščino spletno stran slamnikarske poti, do konca smo spisali trženjski načrt za Slamnikarski muzej Domžale in končali osnutek interaktivne aplikacije za vodenje po slamnikarski poti.
Seveda pa smo se še pripravljali na simpozij in odprtje razstave, ki nas čaka 25. oktobra 2017 v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. Oblikovali smo letake in plakate, posneli fotogr...afije modernejših izdelkov iz slame oblikovalke dr. Gabrijele Fužir Bauer, ki bodo na ogled na razstavi. Prav tako izdelujemo podobne izdelke prototipov, ki jih bo možno kupiti.
---
Our Kul Dedi Digit project is coming to an end. In the last month, we already almost completed and translated our website in English, we finished the marketing plan for the Straw Hat Museum Domžale and finished the draft of an interactive application for the straw hat thematic trail.
Of course, we were also preparing for our symposium and the opening of the exhibition, which will be held on October 25th, 2017 at the Straw Hat Museum in Domžale. We created the flyers and posters, took photos of modern products from straw, designed by Gabrijela Fužir Bauer, PhD, that will be on displayed at the exhibition. We are also making similar prototype products that will be available for purchase.





VODNIK PO SLAMNIKARSKIH TOVARNAH

Vodnik Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah si lahko ogledate tukaj .

 




TEČAJ ŠIVANJA SLAMNIKOV
Začetni tečaj šivanja slamnikov drugič

V Slamnikarskem muzeju, ki ga vodi Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nadaljujemo s strokovnimi tečaji šivanja slamnikov. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti smo pričeli pred dobrim letom, ko smo organizirali prvi tečaj, ki ga je uspešno opravilo enajst udeleženk. Na njihovo pobudo smo izvedli še nadaljevalni tečaj, ko so pod mentorstvom Joži Košak pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Gospa Joži je bila šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale in z muzejem sodeluje že od samega začetka. Čeprav je vodenje takšnega unikatnega tečaja precej naporno, z zanosom predaja svoje znanje na mlajše šivilje.

Zaradi izjemnega zanimanja smo jeseni pričeli z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je bilo omejeno, zato smo sprejeli le štiri tečajnice. Na srečo je izvedbo tudi tega tečaja finančno podprla Občina Domžale, tako da smo jim lahko omogočili brezplačno udeležbo.

Tečaj je potekal v dveh delih. Prvi je bil namenjen spoznavanju slamnikarske dediščine: po muzeju jih je popeljal strokovni sodelavec Roman Kos, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Preostali (večinski) del tečaja je vodila mentorica Joži Košak: od predpriprave kit iz slame za šivanje do specifične tehnologije šivanja in finalizacije slamnikov. Na zaključku tečaja so udeleženke ponosno pokazale svoje prve slamnike, ki so jih zašile s pomočjo mentorice, za svoje potrpežljivo delo pa so prijele priznanja.

Če analiziramo dosedanji doprinos izobraževalnega projekta, je vsekakor pozitivno število novih šivilj slamnikov – kar 15 jih je –, ki so prejele osnovno znanje šivanja slamnikov. V prihodnje bi bilo smotrno to znanje redno nadgrajevati, omogočiti prostor, strokovno in materialno podporo. Pri tem se srečujemo s težavami, kot je pomanjkljiva zaloga slamnatih kit, ki so na evropskem trgu precej drage in težko dobavljive. Tudi tehnično vzdrževanje posebnih šivalnih strojev za šivanje slamnikov je otežkočeno zaradi specifičnega znanja in dobave primernih strojnih delov. Usposobiti bi morali stiskalnico za oblikovanje slamnikov in demonstratorja, ki bo znal rokovati s strojem. Naši načrti so velikopotezni, a izvedljivi, želimo pa si, da bi posameznice (in posamezniki) naš projekt sprejeli tudi kot poslovno priložnost za nadaljevanje tradicije slamnikarske obrti.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Foto: Mateja Kozina





Nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju


Zopet so šivale nove slamnike
Mesto Domžale z okolico se kot edino v Sloveniji ponaša z bogatim izročilom slamnikarske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oživljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti ima izredno pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji tečaja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj slamnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo je sprejel župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla.

Prvi začetni tečaj šivanja slamnikov
smo izpeljali lansko jesen. V javnem pozivu smo povabili udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij. Tečaj je vodila mentorica Joži Košak, šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale. Uspešno ga je opravilo enajst udeleženk, ki so spoznale, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in zahteva veliko spretnosti.


Nadaljevalni tečaj
Po uspešno končanem začetnem tečaju smo spomladi na pobudo udeleženk organizirali še nadaljevalni tečaj šivanja, ko so pod strokovnim vodstvom pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Prvi del tečaja je bil namenjen vaji, nato pa so se lotile šivanja ženskega in moškega modela slamnika ter t.i. žirardija ali domžalskega slamnika. Vsak teden je nastalo več slamnikov, ki so jih prvič uspešno predstavile na junijskem Slamnikarskem sejmu v Domžalah. Zaključek tečaja se je odvil en teden kasneje v Slamnikarskem muzeju na vseslovenski prireditvi Poletna muzejska noč. V spremljajočem programu smo se s tečajnicami pogovarjali o tegobah in dobrih trenutnih učenja šivanja slamnikov, ki je vsaki posameznici podal mnoga nova znanja in krepitev potrpežljivosti in samozavesti.

Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tečajnice so dokazale, da so kos svojevrstnemu ustvarjalnemu izzivu, za kar jim čestitamo. Zahvala velja tako njim, ki so aktivno sodelovale v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih je bodrila in naučila marsikaj koristnega v šivanju slamnikov. Zaradi izjemnega zanimanja jeseni pričenjamo z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je omejeno, pisne prijave sprejemamo do 1. septembra oz. do zasedbe vseh prostih mest.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik





Tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju

Uspešno so zašile prve slamnike

Med 18. in 20. stoletjem je bilo slamnikarstvo v Domžalah in okolici ena izmed pomembnejših obrti na Slovenskem in je danes pomemben del slovenske kulturne dediščine. Z oživljanjem le-te si v Slamnikarskem muzeju, ki ga upravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale, prizadevamo za ohranjanje in popularizacijo obrti, ki je že delno zamrla. Oživljanje slamnikarstva ima pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti.

Slamnikarstvo kot živa kulturna dediščina
Eden glavnih projektov Slamnikarskega muzeja – ohranjanja slamnikarstva kot žive kulturne dediščine – se že izvaja v sodelovanju z lokalnimi društvi in posamezniki, ko se v različnih muzejskih programih tradicija pletenja slamnatih kit ter izdelovanja slamnikov prenaša na mlajše generacije. Beležimo pa pomanjkanje šivilj, ki so nekdaj šivale v nedavno zaprti domžalski slamnikarski tovarni Univerzale, in bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo za organizacijo prvega osnovnega tečaja šivanja slamnikov je sprejel tudi župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla. Z njihovo pomočjo smo lahko omogočili brezplačen tečaj.

Število prijav preseglo pričakovanja
Že v poletnih mesecih smo v lokalnih medijih objavili javni poziv k sodelovanju. Zaradi tehničnih omejitev (usposobili smo štiri stroje za šivanje slamnikov) je bilo omejeno tudi število mest. Povabili smo udeleženke in udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij ter jih pozvali, da v svoji prijavi navedejo šiviljske izkušnje ter zapišejo, kakšen izziv jim predstavlja tovrstno izobraževanje. Vsekakor se tako velikega zanimanja nismo nadejali, saj smo prejeli trinajst prijav. Odločili smo se, da v tečaj sprejmemo vse in zato priredimo več krogov tečaja.

Potek tečaja

Prvič smo se srečali konec oktobra v uvodni predstavitvi domžalskega slamnikarstva. Strokovni poznavalec Roman Kos je tečajnice popeljal po muzejski zbirki, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in tehnik Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Nato je sledil praktični del tečaja, ki ga je vodila muzejska demonstratorka in mentorica šivanja slamnikov Joži Košak. V štirih tednih je trem skupinam tečajnic predala svoje široko znanje in spretnosti šivanja slamnikov: od predpriprave kit iz slame do spoznavanja tehnologije šivanja in finalizacije slamnika, ter jih bodrila na poti k cilju tečaja, da vsaka samostojno zašije svoj slamnik.

Tečaj kot svojevrsten izziv

Na tečaj šivanja slamnikov so se prijavile udeleženke iz Domžal in okolice, različnih starosti, poklicev, izkušenj, a vse je združevala ljubezen do šivanja in želja po novih znanjih. Tečaj jih je uspešno opravilo enajst: Betka Burger, Ana Cajhen, Edita Jesih Nibrant, Lidija Marinič, Katja Paladin, Mateja Penca, Sonja Sedej Mirtič, Lidija Šivavec, Mojca Urbanija, Simona Werber Kostrevc in Tatjana Zupan. Spoznale so, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in je potrebno veliko spretnosti in potrpežljivosti. A z veseljem bi se udeležile še nadaljevalnega tečaja, ki nameravamo izvesti naslednje leto. Tečaj šivanja slamnikov pa ni predstavljal poseben izziv le udeleženkam, temveč tudi organizatorjem. Kako v razmeroma kratkem času izučiti kopico ljubiteljskih šivilj, jim bo uspelo doseči cilj – vsaka sešiti svoj slamnik? Ali bomo imeli dovolj slamnatih kit, kje primerne dobiti? Bodo štirje stroji za šivanje slamnikov tekoče delovali in kako uskladiti skupine, ki bodo šivale na njih? Sedaj ob zaključku projekta lahko rečemo, da smo vsi uspešno prestali prvi preizkus, tako tečajnice kot tudi organizatorji. Vsem pohvale za potrpežljivost!

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik in Miro Pivar (skupinski portret)





 

 
November 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(0)
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic