Muzejski projekti

PROJEKT KULT DEDI DIGIT  

Odgovarjamo na vprašanje: kaj ti bo slamnik v 21. stoletju?

Visoka poslovna šola Erudio, Kulturni dom Franceta Bernika in oblikovalka dr. Gabrijela Fužir Bauer smo si zastavili skupen cilj; slamnikarsko kulturno dediščino bomo posodobili, preoblikovali in integrirali v sodobne oblikovalske ter turistično-doživljajske poslovne modele. V okviru projekta, ki ga v okviru sheme Po kreativni poti do znanja financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, želimo pokazati, kako aktualna je (lahko) dediščina slamnikarstva, in kako lahko služi kot podlaga za nove izdelke in digitalne aplikacije. Projekt smo poimenovali KUL DEDI DIGIT (kulturna dediščina digitalno). Slamnikarstvo kot lokalno in nacionalno industrijsko dediščino  imamo namen vključiti v doživljajske, turistične, izobraževalne in zabavne zgodbe interaktivnih aplikacij za mobilne telefone in splet, za katere bomo oblikovali tako načrt uporabniške izkušnje kot tudi grafično podobo. Poleg tega bomo v okviru projekta razvili in organizirali razstavo prototipov sodobnih uporabnih izdelkov (nakit, torbe, svetila, izdelki za interier...), ki vključujejo slamo kot trajnostni material. Tradicionalne rokodelske tehnike obdelovanja in oblikovanja slame bomo pri tem nadgradili z novimi inovativnimi in sodobnimi oblikovalskimi tehnikami ter likovnmi koncepti. Izvajanje in rezultate vseh kreativnih aktivnosti na področju digitalnih produktov in uporabnih izdelkov bomo na podlagi poslovnega načrta, ki ga bomo razvili posebej za Slamnikarski muzej v Domžalah, povezali v skupno turistično in oblikovalsko ponudbo tako za lokalno kot mednarodno publiko ter na ta način pomlajeno in osveženo kulturno dediščino približali širši publiki. Na ta način bomo, upajmo, obogatili turistično ponudbo, prepoznavnost ter poslovni potencial domžalske rokodelske in industrijske dediščine. Vsekakor bo zabavno!

Naše raziskovanje, ustvarjanje in načrtovanje nas bo družilo cele štiri mesece od 1. aprila do 31. julija, in na tej kreativni poti do znanja se nam bo pripetilo mnogo zanimivega.
Izzivov željni in polni pričakovanj vas vabimo, da se nam pridružite ter nas spremljate tukaj ter na našem Facebook in Instagram profilu.
Vaša ekipa Kul dedi digit!

Pri projektu sodelujemo:
študenti Nataša Konjar, Tina Petan, Ana Robič Zima, Samo Ritlop, Petra Škabar, Veronika Vovk, Manca Uršič,
delovni mentorici dr. Gabrijela Fužir Bauer in Katarina Rus Krušelj
in pedagoška mentorja dr. Natalija Majsova in dr. Matjaž Škabar.

KULT DEDI DIGIT Project

Answering the question: Why would one have a straw hat in the 21st century?
ERUDIO Business School, Franc Bernik Cultural Centre Domžale, and designer Dr. Gabrijela Fužir Bauer have set themselves a common goal – to update, transform, and integrate the cultural heritage of straw hat making into contemporary design and into experience-based tourism business models. Working within the framework of the Creative Path to Knowledge project scheme financed by European Social Fund, and the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia, we would like to show how relevant straw hat heritage is today, and how it can serve as the basis for new products and digital applications.

We named our project KUL DEDI DIGIT (meaning Cultural Heritage Digitalised). Its aim is to incorporate the straw hat industry as a part of the local and national industrial heritage into experiential, tourist, educational, and entertaining stories of interactive mobile and web applications. Our project will provide a user experience and graphical image plan for such applications. Moreover, we are going to organize an exhibition of the modern useful straw-based products, such as jewellery, handbags, lamps, and interior products. We will employ new innovative and contemporary design techniques and art concepts in order to upgrade traditional handcraft straw-processing techniques.

We will design a business plan for the Domžale Straw Hat Museum, in order to link all of our creative activities in the domains of digital and material products into a single tourist and designer package aimed at both the local and international public. Hopefully, our attempts at modernizing and refreshing the cultural heritage of straw hat making will appeal to the wider audience and enrich the tourist offer, as well as increase the resonance and the business potential of Domžale’s handcraft and industrial heritage. It will certainly be fun!
Our joint research, creative, and planning activities will last four months, from the 1st of April until the 31th of July 2017. We expect a lot of adventures on our creative journey towards knowledge.

You are welcome to join us and follow us here and on our Facebook and Instagram profiles.
Best wishes, your KUL DEDI DIGIT team!

PROJECT PARTICIPANTS:
Students: Nataša Konjar, Tina Petan, Ana Robič Zima, Samo Ritlop, Petra Škabar, Veronika Vovk, and Manca Uršič.
Professional mentors: Gabrijela Fužir Bauer, PhD, and Katarina Rus Krušelj.
Pedagogic mentors: Natalija Majsova, PhD, and Matjaž Škabar, PhD.


  

 



Petek, 21. april 2017
Na našem drugem aktivnem srečanju smo se podali na tematsko pot Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah ter jo kasneje podrobno analizirali.

  

  




Petek, 19. maj 2017
Danes smo se na uradnem sestanku projekta Kul Dedi Digit učili o kulturni dediščini slamnikarstva po celem svetu! Pred vami so izdelki iz Švice, Srbije, Amerike in drugje.
---
Today, at our meeting of the Kul Dedi Digit project we learned about straw hat cultural heritage from all over the world! Here are some straw products from Switzerland, Serbia, America, and elsewhere.

   




VODNIK PO SLAMNIKARSKIH TOVARNAH

Vodnik Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah si lahko ogledate tukaj .




TEČAJ ŠIVANJA SLAMNIKOV
Začetni tečaj šivanja slamnikov drugič

V Slamnikarskem muzeju, ki ga vodi Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nadaljujemo s strokovnimi tečaji šivanja slamnikov. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti smo pričeli pred dobrim letom, ko smo organizirali prvi tečaj, ki ga je uspešno opravilo enajst udeleženk. Na njihovo pobudo smo izvedli še nadaljevalni tečaj, ko so pod mentorstvom Joži Košak pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Gospa Joži je bila šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale in z muzejem sodeluje že od samega začetka. Čeprav je vodenje takšnega unikatnega tečaja precej naporno, z zanosom predaja svoje znanje na mlajše šivilje.

Zaradi izjemnega zanimanja smo jeseni pričeli z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je bilo omejeno, zato smo sprejeli le štiri tečajnice. Na srečo je izvedbo tudi tega tečaja finančno podprla Občina Domžale, tako da smo jim lahko omogočili brezplačno udeležbo.

Tečaj je potekal v dveh delih. Prvi je bil namenjen spoznavanju slamnikarske dediščine: po muzeju jih je popeljal strokovni sodelavec Roman Kos, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Preostali (večinski) del tečaja je vodila mentorica Joži Košak: od predpriprave kit iz slame za šivanje do specifične tehnologije šivanja in finalizacije slamnikov. Na zaključku tečaja so udeleženke ponosno pokazale svoje prve slamnike, ki so jih zašile s pomočjo mentorice, za svoje potrpežljivo delo pa so prijele priznanja.

Če analiziramo dosedanji doprinos izobraževalnega projekta, je vsekakor pozitivno število novih šivilj slamnikov – kar 15 jih je –, ki so prejele osnovno znanje šivanja slamnikov. V prihodnje bi bilo smotrno to znanje redno nadgrajevati, omogočiti prostor, strokovno in materialno podporo. Pri tem se srečujemo s težavami, kot je pomanjkljiva zaloga slamnatih kit, ki so na evropskem trgu precej drage in težko dobavljive. Tudi tehnično vzdrževanje posebnih šivalnih strojev za šivanje slamnikov je otežkočeno zaradi specifičnega znanja in dobave primernih strojnih delov. Usposobiti bi morali stiskalnico za oblikovanje slamnikov in demonstratorja, ki bo znal rokovati s strojem. Naši načrti so velikopotezni, a izvedljivi, želimo pa si, da bi posameznice (in posamezniki) naš projekt sprejeli tudi kot poslovno priložnost za nadaljevanje tradicije slamnikarske obrti.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Foto: Mateja Kozina





Nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju


Zopet so šivale nove slamnike
Mesto Domžale z okolico se kot edino v Sloveniji ponaša z bogatim izročilom slamnikarske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oživljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti ima izredno pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji tečaja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj slamnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo je sprejel župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla.

Prvi začetni tečaj šivanja slamnikov
smo izpeljali lansko jesen. V javnem pozivu smo povabili udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij. Tečaj je vodila mentorica Joži Košak, šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale. Uspešno ga je opravilo enajst udeleženk, ki so spoznale, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in zahteva veliko spretnosti.


Nadaljevalni tečaj
Po uspešno končanem začetnem tečaju smo spomladi na pobudo udeleženk organizirali še nadaljevalni tečaj šivanja, ko so pod strokovnim vodstvom pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Prvi del tečaja je bil namenjen vaji, nato pa so se lotile šivanja ženskega in moškega modela slamnika ter t.i. žirardija ali domžalskega slamnika. Vsak teden je nastalo več slamnikov, ki so jih prvič uspešno predstavile na junijskem Slamnikarskem sejmu v Domžalah. Zaključek tečaja se je odvil en teden kasneje v Slamnikarskem muzeju na vseslovenski prireditvi Poletna muzejska noč. V spremljajočem programu smo se s tečajnicami pogovarjali o tegobah in dobrih trenutnih učenja šivanja slamnikov, ki je vsaki posameznici podal mnoga nova znanja in krepitev potrpežljivosti in samozavesti.

Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tečajnice so dokazale, da so kos svojevrstnemu ustvarjalnemu izzivu, za kar jim čestitamo. Zahvala velja tako njim, ki so aktivno sodelovale v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih je bodrila in naučila marsikaj koristnega v šivanju slamnikov. Zaradi izjemnega zanimanja jeseni pričenjamo z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je omejeno, pisne prijave sprejemamo do 1. septembra oz. do zasedbe vseh prostih mest.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik





Tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju

Uspešno so zašile prve slamnike

Med 18. in 20. stoletjem je bilo slamnikarstvo v Domžalah in okolici ena izmed pomembnejših obrti na Slovenskem in je danes pomemben del slovenske kulturne dediščine. Z oživljanjem le-te si v Slamnikarskem muzeju, ki ga upravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale, prizadevamo za ohranjanje in popularizacijo obrti, ki je že delno zamrla. Oživljanje slamnikarstva ima pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti.

Slamnikarstvo kot živa kulturna dediščina
Eden glavnih projektov Slamnikarskega muzeja – ohranjanja slamnikarstva kot žive kulturne dediščine – se že izvaja v sodelovanju z lokalnimi društvi in posamezniki, ko se v različnih muzejskih programih tradicija pletenja slamnatih kit ter izdelovanja slamnikov prenaša na mlajše generacije. Beležimo pa pomanjkanje šivilj, ki so nekdaj šivale v nedavno zaprti domžalski slamnikarski tovarni Univerzale, in bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo za organizacijo prvega osnovnega tečaja šivanja slamnikov je sprejel tudi župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla. Z njihovo pomočjo smo lahko omogočili brezplačen tečaj.

Število prijav preseglo pričakovanja
Že v poletnih mesecih smo v lokalnih medijih objavili javni poziv k sodelovanju. Zaradi tehničnih omejitev (usposobili smo štiri stroje za šivanje slamnikov) je bilo omejeno tudi število mest. Povabili smo udeleženke in udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij ter jih pozvali, da v svoji prijavi navedejo šiviljske izkušnje ter zapišejo, kakšen izziv jim predstavlja tovrstno izobraževanje. Vsekakor se tako velikega zanimanja nismo nadejali, saj smo prejeli trinajst prijav. Odločili smo se, da v tečaj sprejmemo vse in zato priredimo več krogov tečaja.

Potek tečaja

Prvič smo se srečali konec oktobra v uvodni predstavitvi domžalskega slamnikarstva. Strokovni poznavalec Roman Kos je tečajnice popeljal po muzejski zbirki, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in tehnik Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Nato je sledil praktični del tečaja, ki ga je vodila muzejska demonstratorka in mentorica šivanja slamnikov Joži Košak. V štirih tednih je trem skupinam tečajnic predala svoje široko znanje in spretnosti šivanja slamnikov: od predpriprave kit iz slame do spoznavanja tehnologije šivanja in finalizacije slamnika, ter jih bodrila na poti k cilju tečaja, da vsaka samostojno zašije svoj slamnik.

Tečaj kot svojevrsten izziv

Na tečaj šivanja slamnikov so se prijavile udeleženke iz Domžal in okolice, različnih starosti, poklicev, izkušenj, a vse je združevala ljubezen do šivanja in želja po novih znanjih. Tečaj jih je uspešno opravilo enajst: Betka Burger, Ana Cajhen, Edita Jesih Nibrant, Lidija Marinič, Katja Paladin, Mateja Penca, Sonja Sedej Mirtič, Lidija Šivavec, Mojca Urbanija, Simona Werber Kostrevc in Tatjana Zupan. Spoznale so, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in je potrebno veliko spretnosti in potrpežljivosti. A z veseljem bi se udeležile še nadaljevalnega tečaja, ki nameravamo izvesti naslednje leto. Tečaj šivanja slamnikov pa ni predstavljal poseben izziv le udeleženkam, temveč tudi organizatorjem. Kako v razmeroma kratkem času izučiti kopico ljubiteljskih šivilj, jim bo uspelo doseči cilj – vsaka sešiti svoj slamnik? Ali bomo imeli dovolj slamnatih kit, kje primerne dobiti? Bodo štirje stroji za šivanje slamnikov tekoče delovali in kako uskladiti skupine, ki bodo šivale na njih? Sedaj ob zaključku projekta lahko rečemo, da smo vsi uspešno prestali prvi preizkus, tako tečajnice kot tudi organizatorji. Vsem pohvale za potrpežljivost!

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik in Miro Pivar (skupinski portret)





 
Maj 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(2)
18:00
PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAŠČEVANJE
Pirates of the Caribbean: Dead Men Tell No Tales
akcijska pustolovščina
20:30
IZGINOTJE
Flaskepost fra P
kriminalna drama
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic