V KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja že več kot petindvajset let prikazujejo in ohranjujejo pletenje kit iz pšenične slame kot nekdanjo pomembno obrt, ki je mnogim v naših krajih prinašala dodaten zaslužek. Vera Beguš, avtorica in urednica knjižice Pletemo kite, je v njej zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan.

PLETEMO KITE S KUD FRAN MASELJ PODLIMBARSKI KRAŠNJA

Srečanja pod slamniki
Sreda, 29. 01. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

PLETEMO KITE S KUD FRAN MASELJ PODLIMBARSKI KRAŠNJA

V KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja že več kot petindvajset let prikazujejo in ohranjujejo pletenje kit iz pšenične slame kot nekdanjo pomembno obrt, ki je mnogim v naših krajih prinašala dodaten zaslužek. Vera Beguš, avtorica in urednica knjižice Pletemo kite, je v njej zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju, strokovno besedilo o pletenju kit v zadnjem delu knjige pa je prispeval Matjaž Brojan.
Srečanja pod slamniki
Sreda, 29. 01. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej
Hkrati s predstavitvijo knjige Pletemo kite bo v Slamnikarskem muzeju na ogled tematska razstava s sodelujočimi avtorji:

PLETEMO KITE

Sreda, 29. 01. 2020
ob 18:00h

PLETEMO KITE

Hkrati s predstavitvijo knjige Pletemo kite bo v Slamnikarskem muzeju na ogled tematska razstava s sodelujočimi avtorji:

Sreda, 29. 01. 2020
ob 18:00h
Gost predprazničnega pogovora bo dolgoletni direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo V LEPOTI KULTURNIH DOGODKOV,  v kateri je zbral in uredil podatke o pestrem dogajanju in številnih prireditvah, ki jih je pripravil in organiziral Kulturni dom Franca Bernika v letih 1998 – 2018.  S prejemnikom Zlatega občinskega priznanja Občine Domžale za dolgoletno in predano delo na področju kulture se bo pogovarjala Cveta Zalokar.


MILAN MARINIČ: V LEPOTI KULTURNIH DOGODKOV

Srečanja pod slamniki
Sreda, 05. 02. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

MILAN MARINIČ: V LEPOTI KULTURNIH DOGODKOV

Gost predprazničnega pogovora bo dolgoletni direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo V LEPOTI KULTURNIH DOGODKOV,  v kateri je zbral in uredil podatke o pestrem dogajanju in številnih prireditvah, ki jih je pripravil in organiziral Kulturni dom Franca Bernika v letih 1998 – 2018.  S prejemnikom Zlatega občinskega priznanja Občine Domžale za dolgoletno in predano delo na področju kulture se bo pogovarjala Cveta Zalokar.


Srečanja pod slamniki
Sreda, 05. 02. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej
Kako in na kakšen način je Velika Planina tudi Domžalska?  
Z Borutom Peršoljo, ki je Domžalec, magister geografskih znanosti, planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec domžalskih gorniških večerov ter pisec bloga Razgledi. Je občudovalec in večni učenec vsega, kar v naravi in ljudeh prebuja Velika planina, ki odraža več tisočletno souporabo gora in nenehno součinkovanje pokrajinotvornih prvin. Prvotna kmetijska raba planine vedno znova izstopa iz sence sodobnega, množičnega, samooklicanega, zelenega, pohodniškega turizma. 

BORUT PERŠOLJA: VELIKA PLANINA – TUDI DOMŽALSKA

Srečanja pod slamniki
Sreda, 12. 02. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

BORUT PERŠOLJA: VELIKA PLANINA – TUDI DOMŽALSKA

Kako in na kakšen način je Velika Planina tudi Domžalska?  
Z Borutom Peršoljo, ki je Domžalec, magister geografskih znanosti, planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec domžalskih gorniških večerov ter pisec bloga Razgledi. Je občudovalec in večni učenec vsega, kar v naravi in ljudeh prebuja Velika planina, ki odraža več tisočletno souporabo gora in nenehno součinkovanje pokrajinotvornih prvin. Prvotna kmetijska raba planine vedno znova izstopa iz sence sodobnega, množičnega, samooklicanega, zelenega, pohodniškega turizma. 
Srečanja pod slamniki
Sreda, 12. 02. 2020
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

Aktualni dogodki

TOKO DOMŽALE – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov)
Razstava o nekdanji pomembni usnjeno-galanterijski tovarni v Domžalah

Razstava bo odprta do konca leta 2019.

Razstava je zasnovana kot vsebinska nadgradnja razstave Naše tovarne, naš ponos iz leta 2016 na temo gorenjske industrijske dediščine. Porodila se je ideja, da pripravimo javno povabilo za zbiranje gradiva in izdelkov tovarne TOKO Domžale, kateremu se je odzvalo več posameznikov, društev in javnih organizacij. V dveh letih se je zbralo presenetljivo veliko gradiva – preko tristo različnih izdelkov, fotografij in zgodb, s katerimi smo sestavili skupen spomin na nekdanjo domžalsko tovarno.

Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za prispevek k sestavi ene izmed pomembnih zgodb iz domžalske industrijske dediščine.

Danes mineva skoraj dvajset let odkar tovarne TOKO v Domžalah ni več. Ostaja spomin na pomembno domžalsko tradicijo izdelovanja usnjene galanterije in njeno visoko kakovost.


Izdelava kovčka za mojstrski izpit v TOKO tovarni, 1958. (Foto: arhiv J. Hribar)

Začetki usnjarsko-galanterijske dejavnosti v Domžalah so povezani z zatonom slamnikarske industrije.  Med obema vojnama so nastajali tovarniški obrati novih industrijskih panog, največ v kemični, tekstilni in usnjarsko-galanterijski industriji. Nekatera podjetja so imela predvojno tradicijo, marsikatera so nastala v zapuščenih obratih slamnikarskih tovarn, vsa pa so se modernizirala z novo strojno opremo, izboljševala so energetske vire, povečevala proizvodnjo in število zaposlenih delavcev. Eno samo panogo, ki je začela industrializacijo kraja, je tako nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti. 


Pogled v tovarno, 1963. TOKO Domžale je bilo med podjetji z največ zaposlenimi v občini Domžale, zato je bila skrb za delavce na izredno pomembnem mestu. (Foto: Arhiv M. Breznik)

Z usnjarsko-galanterijsko dejavnostjo je v Domžalah pričelo podjetje Nemca Franca Zorna, ki je leta 1937 kupilo nekdanjo največjo domžalsko slamnikarsko tovarno ter jo spremenilo v obrat usnjene galanterije. Iz Zornove tovarne sta leta 1939 izstopila brata Okršlar in odprla samostojno podjetje drobne usnjene galanterije ter jo nadgradila z novim tovarniškim objektom na južnem delu Domžal.


Tokovi torbici, ok. 1960. Za svoje kakovostne izdelke je podjetje prejelo več najvišjih mednarodnih priznanj. (Foto: A. Majhenič, arhiv KDFBD)

Novo obdobje v industrijskem razvoju usnjene galanterije v Domžalah se je pričelo s povojno združitvijo  Zornovega in Okršlarjevega obrata v Obrat 1 in 2. Ustanovljena je bila nova državna tovarna, ki je dobila ime Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Domžale, TOKO Domžale. Za nadaljnji razvoj so bili pomembni dejavniki: rast števila zaposlenih, večanje proizvodnje ter spreminjane strukture zaposlenih, saj so bile zaposlene v glavnem ženske, posodobljena tehnologija, strokovno izobraževanje kadra, sledenje aktualnim  modnim trendom, stremljenje h kakovosti blagovne znamke ter njene uveljavitve na domačem in tujem trgu. Dejstvo je, da je bila tovarna TOKO ena izmed prvih, ki se je s svojimi izdelki uveljavila v zahodnem svetu kmalu po 2 sv. vojni.


Tovarna TOKO Domžale, ok. 1980. (Foto: A. Majhenič, arhiv KDFBD)

V dveh desetletjih se je podjetje razvilo v eno največjih galanterijskih tovarn, ne le na slovenskem in jugoslovanskem trgu, temveč tudi v Evropi. Za svoje dosežke je prejelo številne nagrade ter uspelo ohranjati mednarodni sloves kakovostne in oblikovalsko dovršene usnjene galanterije. Leta 1970 je bilo zaposlenih že okoli 1200 delavcev, tako da je bilo v Občini Domžale med podjetji z največ zaposlenimi. 


Odprtja razstave v Slamnikarskem muzeju se je udeležilo tudi več nekdanjih zaposlenih in članic tovarniškega pevskega zbora s torbicami Toka. (Foto: V. Repanšek, arhiv KDFBD)

Sčasoma je zaradi vse večje konkurence na domačem in tujem tržišču, skokovitega naraščanja cen surovin in storitev ter zmanjšane kupne moči prebivalstva, tovarna bila primorana svojo proizvodnjo krčiti. Ne le TOKO, temveč tudi druge slovenske tovarne usnjarsko predelovalne industrije so pred osamosvojitvijo poslovale v težkih pogojih. Proces deindustrializacije in tranzicije v samostojni Sloveniji, ki je bil povezan z družbenimi in gospodarskimi spremembami po razpadu skupnega jugoslovanskega tržišča, kot tudi z izgubo zunanjega trga, ni obšel Domžal. Kasneje se je spremenila lastniška in velikostna struktura podjetja. Zaradi krčenja svojega programa je podjetje opustilo Obrat 2 ter posledično se je število zaposlenih zmanjševalo. Sedež podjetja se je prestavil v Lukovico, industrijsko področje obrata 1 se je umaknilo novi stanovanjsko-storitveni soseski Krizant.

Katarina Rus Krušelj


Z veseljem objavljamo pesem, ki jo je zapisala Blažka Jurca, učenka Osnovne šole Rodica. 
Za svoje delo je bila nagrajena na Mladinskem literarnem festivalu Bralnice pod slamniki 2019.

Natečaj Bralnice pod slamnikom

Blažka Jurca, 7. razred, Osnovna šola Rodica
Mentorica Alenka Brovč, prof. slovenščine

SLAMNIK
 
Imajo ga vse gospe nališpane,
ki si želijo biti še lepe nadvse.
Imajo ga tudi vse gospodične,
saj vedo, da z njimi so mične.
 
Imajo ga vsi prijetni gospodje,
saj so z njim bolj židane volje.
Imajo ga tudi vsi nabriti fantiči,
ki si ne želijo postati fičfiriči.
 
Vsak v Domžalah ga pozna in ima,
saj to je pri nas obvezna oprema.
Poda se na vsako postavo in opravo,
ter takoj naredi bolj zapeljivo pojavo.
 
Vas zanima o čem zdaj govorimo?
Kaj je to, za kar pri nas vsi živimo?
Seveda, to so prelepi slamniki naši.
Obiščite nas in so lahko tudi vaši.


Slamnikarski muzej Domžale v oddaji Alpe-Donava-Jadran

Prispevek o Slamnikarskem muzeju v Domžalah je bil v oddaji Alpe-Donava-Jadran to soboto, 2. marca ob 17:40 na TV SLO1. 

oziroma še nekaj repriz:
Alpe-Donava-Jadran v sporedu TV Slovenija
02. marec ob 17.40 na SLO1
04. marec ob 18.25 na TV Maribor
05. marec ob 14.55 na SLO2
06. marec ob 18.00 na TV Koper
08. marec ob 11.45 na SLO1

Slamnikarski muzej Domžale se zahvaljuje vsem sodelujočim!




 
 
Januar 2020
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(0)