Stalna razstava



Leta 1761 je baročni slikar Franc Jelovšek na svodu grobeljske cerkve upodobil slamnik, snop  pšenične slame in srp.

1. Kako so slamniki našli Domžale?

O začetku slamnikarstva pripovedujeta dve zgodbi, ki govorita, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo slamnikarstvo že razširjena obrt in pomembna pridobitna dejavnost.



Žanjice iz Stoba pri Domžalah med leti 1900 in 1905.

2. Od slame do kite
Kamniško bistriška ravan je bila v preteklosti večinoma posejana z žitom. Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, ampak zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so izbrali najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih prodali ali iz njih sami izdelovali slamnike.


Ihanski slamnikarji v literarni reviji Dom in svet iz leta 1903.

3. Od kite do slamnika
Na začetku so iz slamnatih kit od jeseni do pomladi slamnike ročno šivali na domovih, za lastno uporabo in prodajo na krajevnih sejmih. Prodajo slamnikov so deloma prevzeli kočevski in blejski krošnjarji, ki so se jim kasneje pridružili tudi Tirolci iz doline Defereggen. S slamnikarsko domačo obrtjo se je sredi 19. stoletja ukvarjalo 12.000 ljudi, ki so naredili okoli 800.000 slamnikov na leto.



Razglednica iz Domžal z navedenimi glavnimi slamnikarskimi tovarnami iz leta 1905.

4. Industrializacija
Sredi 19. stol. so v Domžale prišli Tirolci in Sudetski Nemci, ki so tu dobili osnovno znanje, polizdelke, delovno silo, energetske vire in nekateri tudi premožne neveste. To so nadgradili s podjetniško idejo, sodobno organizacijo in tehnologijo ter razširili prodajo na nova območja.



Domžalske »slamnikarice« so šivale slamnike v najpomembnejših slamnikarskih tovarnah po Evropi in v Ameriki.

5. Zlata doba (1870 – 1914)
V začetku 20. stoletja je na Domžalskem območju obratovalo okoli 25 večjih in manjših slamnikarskih obratov, ki so zaposlovali okoli 1.000 delavk in delavcev. Z domžalskimi slamniki so bile pokrite vse potrebe po slamnikih v Avstroogrski monarhiji, izvažali pa so jih tudi v druge evropske države. Domžalske podružnice so bile na Dunaju, v Pragi, v Linzu, v Budimpešti, v Bratislavi, v Brnu, v Gradcu, v Kronstadtu, v Bukarešti, v Welsu, v Firencah in v New Yorku. V najboljših letih je slamnikarska industrija naredila več kot milijon slamnikov na leto.


Pogled v tirolsko slamnikarsko tovarno J. Oberwalder & Co., kasneje Univerzale Domžale.

6. Zaton slamnikarstva
Po prvi svetovni vojni so nove politične in gospodarske razmere povzročile pospešeno propadanje slamnikarskih tovarn. K zatonu slamnikarske industrije je zagotovo (ven) K zatonu je prispevala tudi moda, saj nošenje pokrival v javnosti ni bilo več obvezno. Po drugi svetovni vojni se je industrijska proizvodnja slamnikov nadaljevala le v tovarni Univerzale Domžale, ki so jo zaprli leta 2003, in po njeni zaslugi je bila v Domžalah prisotna več kot 130 let. Eno samo panogo, ki je začela industrializacijo kraja in njegove okolice, je nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti.




7. Spomini
Pletenje kit in slamnikarstvo je bilo stoletja del življenja tukajšnjih prebivalcev. Pripomoglo je k njihovemu večjemu blagostanju in tudi k razvoju vasi v mesto Domžale. Spomini še živijo v stavbah, ohranjajo jih v občinskih simbolih, pisani besedi in pesmi, v delovanju različnih društev, turistični ponudbi, v monografiji o domžalskem slamnikarstvu avtorja M. Brojana in v našem muzeju.

O Slamnikarskem muzeju Domžale
Slamnikarski muzej zbira, hrani, raziskuje in predstavlja javnosti slamnikarsko dediščino. Stalna razstava nas popelje po zgodovini pletenja slamnatih kit in šivanja slamnikov v Evropi in predvsem v Domžalah z okolico. V muzeju spoznamo postopek izdelave slamnatih kit in slamnikov ter orodja in pripomočke, ki so bili pri tem potrebni. Predstavljena je bogata zbirka slamnikov, spoznavamo različne vrste, barve, materiale in vzorce kit, iz katerih so šivalke šivale klobuke. Nekaj slamnikov je na voljo, da jih pomerimo!

V pritličju je prostor za občasne razstave in dogodke ter muzejska trgovina. Za predhodno najavljene skupine je mogoč prikaz šivanja slamnikov in pletenja slamnatih kit. Muzej nudi pedagoški program z doživljajsko-ustvarjalnimi delavnicami. Vsako leto junija poteka Slamnikarski sejem kot enodnevni dogodek, namenjen druženju in spoznavanju slamnikarske dediščine. Pogovorom, koncertom in druženju so namenjena Srečanja pod slamniki.







 
April 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(3)
10:00
MALI ŠEF
The Boss Baby
družinska animirana komedija
18:00
V MREŽI
The Circle
drama, triler
20:15
UPOKOJITEV V STILU
Going in Style
komedija
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic