Zgodovinska drama o mladi politični aktivistki Maude Watts in njeni vedno večji vpletenosti v gibanju za enakopravnost žensk v Angliji 19. stoletja.

Zgodovinska politična drama se osredotoča na žensko gibanje sufražetk v poznem 19. stoletju. Spremljamo mlado politično aktivistko Maude Watts (igra jo Carey Mulligan) in njeno vedno večjo vpletenost v gibanju za volilno pravico in enakopravnost žensk, ki ga je vodila Emmeline Pankhurst (Meryl Streep). Ta je po ustanovitvi sufražetk nekaj časa preživela v zaporu zaradi napada na policista, kasneje pa je igrala pomembno vlogo pri zakonu , ki je leta 1918 reformiral angleški volilni sistem (Representation of the People Act). Emmeline je umrla le nekaj tednov pred potrditvijo volilne pravice za ženske, starejše od 21 let.

nagrade, festivali
Nominacija za režiserko na Alliance of Women Film Journalists 2016, nagrada (najboljši stranski igralec) in dve nominaciji za britanske neodvisne filmske nagrade 2015, nominacija za najboljšo igralko Dallas-Fort Worth Film Critics Awards 2015, nagrada na mednarodnem festivalu Hamptons 2015, dve nagradi (skladatelj in igralka leta) na Hollywood Film Awards 2015, londonski filmski kritiki so podelili nominacijo za najboljšo britansko-irsko igralko leta, nagrada publike na Mill Valley Film Festival, Women Film Critics Circle Awards 2015 – 9 nagrad (med drugim za najboljši film in igralko),…

o ustvarjalcih
Carey Mulligan (Maud Watts) je bila za nastop v filmu Šola za življenje (An Education) nominirana za oskarja, hkrati pa prejela nominacije za Bafto, nagrado neodvisnega britanskega filma, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev. Posnela je filme Prevzetnost in pristranost, Državni sovražniki, Sramota in Vožnja ob Ryanu Goslingu (v obeh filmih se je potegovala za kar nekaj prestižnih nagrad), ob Justinu Timberlakeu in Oscarju Isaacsu je zaigrala v drami bratov Coen, Llewyn Davis. Nastopila je tudi v filmih Never Let Me Go, Wall Street 2: Money Never Sleeps, Public Enemies, The Greatest, Brothers, Pride and Prejudice in And When Did You Last See Your Father. Na odrskih deskah je nastopila na Broadwayu ob Petru Sarsgaardu v Čehovi Utvi in še prej v izvirni londonski postavitvi taiste igre ob Kristin Scott-Thomas.

Helena Bonham Carter (Edith Ellyn) je dopolnjevala igralsko zasedbo v raznolikih filmih, kot so skrivnostni triler Fight Club, grozljiva drama Sweeney Todd (nominacija za zlati globus) in črna komedija Novocaine. Njen igralski prvenec v celovečercu je biografska drama Lady Jane. Z izjemno prepričljivo igro si je zagotovila glavno vlogo v romantični drami A Room with a View. Sledile so vloge v uspešnicah Where Angels Fear to Tread in Howard’s End. Slednja ji je prinesla nominacijo za nagrado BAFTA. Ob Melu Gibsonu je zaigrala v Hamletu, upodobila je Elizabeto v grozljivki Frankenstein ter ženo Woodyja Allena v komediji Mighty Aphrodite. Z romantično dramo Wings of the Dove je bila med nominirankami za oskarja in zlati globus v kategoriji najboljša igralka. Pohvali se lahko z mnogimi televizijskimi vlogami, med drugim v filmih Magnificent 7, Henri VIII in Enid.

Meryl Streep (Emmeline Pankhurst) je trikratna oskarjeva nagrajenka in prejemnica rekordnih 19 nominacij. Svojo prvo vlogo je odigrala leta 1977 v filmu Julia Freda Zimmermana. Že vloga v naslednjem filmu, Lovec na jelene, ji je prinesla nominacijo za oskarja. Sledili so filmi The Seduction of Joe Tynan, Manhattan in Kramer proti Kramerju. V slednjem je prepričala tako kritike kot občinstvo in si priigrala oskarja za najboljšo stransko igralko. Kmalu je prejela tretjo nominacijo, in sicer za uspešnico Žena francoskega poročnika. Pohvali se lahko tudi z oskarjem za najboljšo igralko. Tekmice je premagala z vlogo v celovečercu Alana Pakule Sophijina odločitev. Naslednji nominaciji sta bili za vlogi v filmih Silkwood Mika Nicholsa in Moja Afrika Sydneyja Pollacka. Uspeh je nadaljevala s filmom Mika Nicholsa Ko boli srce in Hectorja Babenca Ironweed (sedma nominacija za oskarja). Njena igra v uspešnici Krik v temi Freda Schepisija je bila nagrajena z nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu in nominacijo za oskarja. Nadaljevala je s komedijami Hudičevka, Razglednice z roba (deveta nominacija za oskarja), Defending Your Life in Smrt ji lepo pristoji. Po vlogah v celovečercih Hiša duhov in Divja reka si je priigrala novo oskarjevo nominacijo, tokrat z vlogo v Najini mostovi. Med drugim smo jo videli še v filmih Prej in potem, Marvinova soba, One True Thing (enajsta nominacija), Ples za boga in Glasba mojega srca. Tudi za vlogo v slednjem se je potegovala za oskarja. Za izjemno delo v uspešnici Ure do večnosti je prejela srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu, še trinajsto nominacijo za oskarja in tudi zlati globus pa si je prislužila z vlogo v celovečercu Prilagajanje.

Ben Whishaw (Sonny Watts) je leta 1999 odigral pomembni stranski vlogi v filmih The Trench in Mauvaise Passé. Svojo prvo glavno vlogo je sprejel leta 2001 v filmu My Brother Tom. V celovečercih največje uspehe žanje v zadnjih letih. Leta 2004 je dopolnjeval igralsko zasedbo v drami Enduring Love in kriminalni drami Layer Cake. Leta 2005 se je začela vrteti biografska drama Stoned, v kateri igra Keitha Richardsa iz skupine The Rolling Stones. Njegova prihajajoča igralska projekta sta drama Brideshead Revisted in romantična drama Bright Star, v kateri bo zaigral pesnika Johna Keatsa.

Anne-Marie Duff (Violet Miller) Anne-Marie dela na filmu, televiziji in v gledališču. Skupaj s Kate Winslet in Dougrayem Scottom je igrala v Enigmi Michaela Apteda ter glavno vlogo v filmu Mild and Bitter Billa Brittena. Televizijsko kariero je začela v znani drami Trial and Retribution. Od takrat je odigrala več vlog v televizijskih dramah. V National Theatru, kjer dela, je igrala več pomembnejših vlog. Za vlogo v Collected Stories je bila nominirana za Olivierovo nagrado za najboljšo igralko.

Sufražetke
Sufražetke so bile, zlasti v Angliji, v začetku 20. stoletja pripadnice gibanja za volilno pravico in enakopravnost žensk; bile so prve ženske, ki so se množično borile za pravice žensk. V ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi so prirejale protestne shode. Poslanci v parlamentu niso podpirali njihovih zahtev, mnoge so kaznovali z zaporom, toda tudi tam se niso odpovedale svojim ciljem. Ženske pred 1. svetovno vojno še vedno niso imele volilne pravice (izjemi Finska in Nova Zelandija). Šele z letom 1928 so znižali starost volilnih upravičenk in upravičencev na 21 let. Prvi besedo sufražetka uporabi britanski časopis (leta 1905). Z njo želi osmešiti ženske, ki se borijo za pravice, sufražetke pa so nad imenom navdušene in zato so ga tudi obdržale. Nekatere izmed pravic, za katere so se borile so: volilna pravica, enake možnosti za delo in izobraževanje, pravica do lastnine, pravica do ločitve in skrbništva nad otroki …

1792 – objava zagovora pravic žensk
1848 – prva konferenca za ženske pravice
1893 – Nova Zelandija prva zagotovi volilno pravico žensk
1903 – ustanovitev Ženske socialne politične zveze v VB
1920 – ZDA zagotovi volilno pravico ženskam, starim nad 30 let
1960 – na Šrilanki prva ministrska predsednica na svetu
1970 – prva konferenca za žensko osvoboditev v Oxfordu v Angliji
1970 – zakon o enakih plačilih v VB
1979 – OZN sprejme konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

1871 – ustanovitev državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani
1896 – ustanovitev višje dekliške šole
1897- prvi slovenski ženski list Slovenka, možnost vpisa žensk na univerzo
1898 – ustanovitev Društva slovenskih učiteljic
1901 – ustanovitev Splošnega ženskega društva v Ljubljani
1906 – doktorira prva Slovenka
1911 – prvi Mednarodni dan žensk na Slovenskem
1924 – ustanovljena Zveza delavskih žena in deklet
1936 – velika tekstilna stavka za kolektivno pogodbo tekstilne stroke
1943 – ustanovitev antifašistične ženske zveze v Dobrniču
1946 – ustava določa popolno enakopravnost žensk in moških na vseh področjih
1974 – ustavno določena pravica o svobodnem odločanju rojstva otrok
1977 – pravica o umetni prekinitvi nosečnosti, kontracepcija, umetna oploditev
1986 – porodniški dopust se podaljša na eno leto
1989 – prvi SOS telefon
1992 – delovanje Urada za žensko politiko