TRAJANJE, ki je rdeča nit te razstave, je eno osrednjih bivanjskih vprašanj in bistvo študijskega dela v Forma vivi v Kostanjevici na Krki. Na pobudo Galerije Božidarja Jakca, ki je glavni motor razvoja, obstoja in nadaljevanja Forma vive že šestdeset let, se je zbrala zanimiva

skupina ustanov iz Estonije, Hrvaške in Slovenije, da bi s svojimi znanji na nek način podaljšali trajanje lesenih umetnin Forma vive. V čudovitem naravnem okolju s središčem v nekdanjem cistercijanskem samostanu, je leta 1961 nastala Forma viva: vsakoletno srečanje kiparjev z različnih koncev planeta, ki ustvarjajo kipe iz lesa in jih umestijo v prostran park okoli galerije in mesta Kostanjevica na Krki. Sožitje žive umetnosti in vsakdana tega našega čudovitega, nenavadnega mesteca, je redek primer, česa pozitivnega, blagega in dušo božajočega smo zmožni tudi na slovenskem. Naše študijsko delo se je začelo prav na predvečer prvega koronskega zaprtja; tistega lepega spomladanskega dne smo z dveh fakultet ljubljanske Univerze uspeli na en mah zajeti fotografsko, fotogrametrično in filmsko gradivo o stanju lesenih kipov različnih starosti. Poleg zelo zanimivega zajema vizualnih in volumskih podatkov z dronom in fotoaparati, smo že takrat – vsak s svojega strokovnega gledišča, uspeli postaviti temelje našega nadaljnjega dela – pa še nekaj v umetnost posvečenega regrata smo nabrali….

Intenzivno delo študentov in profesorjev, ob podpori vseh iz galerije Božidarja Jakca, je v dveh letih dalo zanimive rezultate: ugotovili smo skoraj vse o možnostih ohranitve umetnin, četudi močno načetih od časa, do njihove ponovitve v najsodobnejših pristopih s 3D tiskom v naravnem merilu ali pomanjšane in izdelane kot šik nenavaden nakit. Izjemno atraktivna je njihova ponovna vizualizacija v digitalnem okolju, ki služi kot vir preučevanja in spremljanja stanja (staranja) lesenih kipov.

Z vizualnimi analizami, dokumentiranjem poškodb in propadanja lesa smo postavili temelj bodočemu delu: kako na najboljši način zaščititi les umetnin, kako jih pravilno umestiti v okolje že takrat, ko nastanejo, pa tudi kaj storiti s kipi, ki jih je čas že močno načel ali pa so v svojem dolgem in omejenem trajanju že padli in jim je treba poiskati nov prostor in način njihovega obstoja. Tako je v tem času nastal znanstveno – umetniški laboratorij, nekakšna pozitivna vsota prizadevanj študentov in profesorjev, ki z vso resnostjo preko analize in sodobnih študijskih pristopov dosežejo možnosti za novo življenje umetnin, ki se jim – zato ker so lesene in na prostem – trajanje in obstoj iztekata. Zanimivosti o tem delu boste tako videli na razstavi in tudi to, da je naša skrb za umetniško in kulturno dediščino več kot resna in utemeljena. To je uvidela tudi EU, ki nas je podprla v projektu Erasmus+.

Študentom, ki so z velikim žarom, delavnostjo in novimi idejami sijajno zaokrožili projekt – gre velika ZAHVALA; prav tako vsem sodelujočim, da smo prišli do konkretnih rezultatov. Naša razstava je poklon študiju, prenosu znanja, timskemu delu in predvsem – TRAJANJU

vsega tega. 

V znanju je moč!

Prijazno VABLJENI!

Jurij Smole, akademski kipar