Detelja (Trifolium…), kot podoba na Anjinih monumentalnih slikah duhovnega prostora, suvereno zamenja osrediščenost na človekovo podobo – še bolje – na podobo njegovega velikega ega. Slika je največkrat sestavljena iz kartezijanskega, a ploskega volumna, in ovalnega okna, v katerega naseli podobo cele rastline – s koreninami vred. Ozadje je značilno temno – zgoščeno črno, kot neskončna globina noči, v kateri portret še toliko bolj izstopa iz slike. Z virtuoznim obvladovanjem slikanja so Anjine podobe presunljive in njihova iluzija prostora nas vabi v sliko, ki je prostor duha in narave.
V tej sestavi slike torej nosijo arhetip portretnega slikarstva »slavnih in pomembnih« na pacifističen, celo vegetarijanski način; saj je monumentalno izpostavljena čudovita, nežna, krhka in navadna rastlina, ki v naši zavesti nima skoraj nobene vloge. Prav zaradi teh podob je detelja postala nesmrtna, pa ne samo to: s svojo pojavnostjo nam kaže podobo nas samih! Tudi mi imamo korenine in vse tisto, kar upodobljena rastlina kaže: vitalnost in razvejanost bitja, ki je zaradi svojega bistva lahko bolj duhovno kot marsikateri človek – še zlasti v sedanjem trenutku tega krutega sveta….
Njeni poslikani predmeti povzemajo podobo detelje, ki na njih učinkuje kot nežnost in mehčalo, kot zračen objem trdemu čoku: postanejo erotika v trepetanju in v kombinaciji z enobarvnim ozadjem, posežejo celo v globine ikonopisja bizantinskega izročila, na svojstven način. Čutenje bivanja in bitij okoli sebe – zlasti v naravi, je Anjina velika vrednost, ki jo čuva in kaže skozi svoje umetnine. Tako z enakimi likovnimi prijemi in elementi izostri svoja čutenja momentov, ki jih doživi z naravo: upodablja jih z neverjetnim bivanjskim vživetjem v počasnost obstajanja dreves ali gozda, do potankosti naslika njihov vonj in vlažnost v prostoru. Kristalna čistost v ovalu, ki je hkrati leča, postane vpogled v smisel obstoja. Naslikani motivi so žanrski – hkrati pa s tem nimajo nobene zveze, saj jih čas, v katerem smo, umešča v pogansko religiozno doživetje bitja ali še bolje – v spoznanje, da so te slike pravi vhodi v lepoto, počasnost in obstajanje.
Jurij Smole, akademski kipar
ANJA JERČIČ JAKOB
(Slovenj Gradec, 1975) je leta 2000 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tam je končala tudi magistrski študij grafike (2004) in slikarstva (2007). Od leta 2002 je članica Zveze društev slovenskih likovnih ustvarjalcev. Od leta 2006 je samozaposlena na področju kulture.
Ustvarja v smereh slikarstva, grafike in ilustracije.
Med letoma 1999 in 2014 je priredila več kot dvajset samostojnih razstav ter sodelovala v mnogih skupinskih razstavah, ki so bile na ogled v Sloveniji in vseh sosednjih državah, na Češkem, Švedskem in Portugalskem, v Bosni in Hercegovini ter na Japonskem. Njena dela so zastopana v številnih javnih zbirkah v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Prejemala je Zoisovo štipendijo za nadarjene študente ter štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Leta 2008 je prejela delovno štipendijo Ministrstva za kulturo. Zmagala je na 4. bienalu slik malega formata Ljutomer 2006, dve leti pred tem pa je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2011 je prejela priznanje za pomembna umetniška dela na področju slikarstva, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani. Od leta 2012 je docentka za področje slikarstva in opravlja pedagoško dejavnost v okviru formalnih in neformalnih izobraževalnih modelov.
Samostojne razstave
2015 Galerija Lek, Ljubljana: Anja Jerčič Jakob.
Galerie Saeli, Gradec, Avstija.
Galerija ZDSLU, Ljubljana: Trifolium.
2014 Razstavišče Srečišče, Celica, Ljubljana: Vračanja.
Razstavišče Gorenje, Velenje: Anja Jerčič Jakob, Slike.
Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj: Dihanje, slikarstvo Anje Jerčič Jakob.
Savinov likovni salon Žalec: Anja Jerčič Jakob, Milojka Drobne,
Srečanja v panoptikumu čustev.
2013 Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana: Drevesa.
2012 Muzej Velenje, Velenjski grad, Velenje: Kuriozum.
2011 Bežigrajska galerija 1, Ljubljana: Rokovanja.
2010 Galerija Krško, Cerkev Sv. Duha, Krško: Anja Jerčič, Rokovanja.
Galerija Simulaker, Novo mesto: Anja Jerčič, Soočenje.
2009 Razstavišče Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, Ravne na
Koroškem.
Galerija Equrna, Ljubljana: Florilegij.
2008 Galerija Krka, Novo mesto: Anja Jerčič, slike.
2007 Ljubljanski grad, Peterokotni stolp, Ljubljana: Gozdovi.
Mestna galerija Nova Gorica: Slike 2006 / 2007.
2006 Gorenje d.d., Razstavišče – avla poslovne zgradbe, Velenje: Anja Jerčič,
Slike 2003 – 2005.
Galerie l´Arbre de Vie, Château de Blacons, Francija: Anja Jerčič,
Peinture contemporaine Slovene.
Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž: Anja Jerčič, Slike
2003 – 2005.
2005 Galerija Zapor, Koper.
2004 Galerija Equrna, Ljubljana: Slike.
2003 Galerija Dvorni trg, Ljubljana: Grafike.
Galerija Kos, Ljubljana: Grafike.
2002 Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec: Med telesnim.
Galerija Hest 35, Ljubljana: Grafike in slika.
2001 Galerija sodobne umetnosti Celje / Likovni salon: Slike, grafike.
Razstavišče Hladilnica (Pekarna Maribor): Barvno – bizarno.
2000 Galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje.
Umetnostna galerija Maribor, razstavni salon Rotovž: Presek, Projekt
»Start«.
1999 Razstavišče Barbara, Premogovnik Velenje.
