»Modra je moja barva.«
V sončnem zgodnjem popoldnevu se peljem mimo Kamnika v Tuhinjsko dolino, kjer me sprejme prijazna gospa. Njen prisrčen nasmeh in gesta veselja ob mojem poznem prihodu ne kažeta nezadovoljstva. Da, to je rdečelasa Mira Jarc, letošnja nagrajenka našega likovnega natečaja. Vedno dobrovoljna, vitalna, radoživa.
Povabi me v hišo. Pravi, da je postala babica že štirikrat in je zelo vesela, da je dar in ljubezen do risanja prevzela tudi njena vnukinja. Moj pogled se ustavi na številnih slikah na stenah. Pravi, da so njene. Največ jih slika z akrilnimi barvami. Veliko je tistih z morskimi motivi, v najrazličnejših odtenkih modre. Od temno modrih ob morski nevihti z grozečimi visokimi valovi, ki bodo vsak čas prevrnili ladjo sredi njih; do tistih azurnih, zelenkasto modrih pogledih na daljne sanjske tople kraje. Pravi, da je modra barva njena barva. In privlačijo jo romantični slikarski motivi, ki jih največkrat najde na fotografijah.
Poleg morja in sonca z neskončno paleto barvnih odtenkov, jo navdihujejo tudi planine. Rojena je pod kamniškimi, ki ji nudijo različne motive, pa tudi travniki in gozdovi. Že prvi pogled skozi okno mi potrdi misel – da, zagotovo jo obkroža prelepa pokrajina in mir v njej. V zadnji ustvarjeni seriji se je posvetila akvarelni tehniki in gozdni pokrajini z osamelimi drevesi, ki dolga leta kljubujejo zobu časa in prostora. O, ko bi vsaj zdržala več let in se izognila nesrečam, ki jih neljubo povzroča človek in nepredvidljiva narava! Akvarelna serija slik je nastala kot nadaljevanje izbranega likovnega dela na likovnem natečaju, ki ji je prinesel nepričakovano darilo – samostojno avtorsko razstavo v razstavišču Menačenkove domačije. Skromno pravi, da ji morda vsaka ni uspela. Da je imela nekoliko ustvarjalne krize, morda tudi zaradi bližajoče se razstave in preveč pozornosti okrog nje. Le pogumno, draga ustvarjalka, bodi, kar si, in ustvarjaj po Mirino!
Katarina Rus Krušelj
O avtorici