Lucijan Bratuš
NA VSO MOČ
11. marec 2021 – 31. marec 2021
Kot se ta trenutek spodobi, ko smo ravno na pragu pomladi in imamo vseh kriz in popolnoma izrojene politike čisto zadosti, je čas, da si pogledamo razstavo slik, ki nas bo podžgala, popraskala po tistem delu srca in možganov, ki skrbita za krmiljenje naših motorjev. To so slike čistega figuralnega divjanja po platnih, ki nas v nobenem primeru ne pustijo mirnih ali ravnodušnih.
Ekspresiven pristop, tople – tudi vroče barve; razgrajene in vkup vržene figure, dajejo slutiti slikarja, ki ga močno razganja - in prav tu smo se zmotili. Ali pa tudi ne?
Lucijan Bratuš, akademski slikar iz Vipave, umirjeni profesor, strasten fotograf, kaligraf, grafik, oblikovalec, tipograf, v svojem ustvarjalnem življenju dela zares zelo različne stvari. Če ga mogoče poznate bolj kot kaligrafa in tipografa, kjer je ustvarjalna energija resnično nujno obvladana in umerjena, je njegov protipol - ekspresivna figura, tista divja neznanka, ki z vso silo gradi trdno kompozicijo. Znotraj figure divja v močnih, tudi čistih barvah in ostrih dinamičnih likih, zunanji prostor pa jo dobro usidra in statično usede v format.
Ni nujno, da je motiv vedno figura, tudi interier z rastlino ali portret v gro planu, deformiran in odlično umeščen v dinamiko kompozicije, utripa v svojih kontrastih in baconovskem prostoru. Da ne govorimo o neverjetnih barvnih duelih, ki sliko oplajajo z erotiko in polnijo volumen, poudarjen s senco.
Vse to se je v času preobrazilo, spremenilo substanco barv in tudi format se je ulegel. Divjanje se je skoncentriralo v blažen mir, ki ga generirajo naravne, v atmosferski perspektivi obarvane krajine. Mali, intimni akvareli polni miline, umeščeni v čisto lepoto trenutka. Čeprav majhni, so še toliko bolj nabiti s slikarjevo gesto in pojemanjem gostote pigmenta na papirju, ki ga je razredčila in razmestila voda.
Karkoli že pogledamo, vstopi v nas na vso moč: erupcije divjih barv in oblik njegovih zgodnejših velikih formatov in malih, intimnih, mojstrskih podob krajine, lebdeče in uležane.
Lahko ji rečemo ekspresija umirjene lepote, ki se prilega modrosti slikarja. Prizori, se oddaljujejo v papir in jih ne moremo nehati gledati, ker so tisto, čemur se ne moremo odreči in nas polnijo z zavestjo, da je umetnost naša hrana in naša bit.
Pridite, na vso moč bomo prižgali motorje!