Materiali, s katerimi izdeluje te naprave, so preprosti in vsakdanji: les in njegovi kompoziti, železo in poliuretanska pena. Njihova simbolika se giba med naravnostjo in toplino lesa; trdoto, žilavostjo in nosilnostjo železa ter mehkobo, vpojnostjo in elastičnostjo pene.
S temi lastnostmi Tomaž zaobjame funkcionalnost svojih kipov - strojev in naprav, ki potrebujejo človeški pogon in posebno idejo delovanja. Njegovi kipi delujejo kot povabila v skrivnostno menažerijo dogodkov iz sanj, a nas že v naslednjem trenutku postavijo v vsakdan; celo v rutino, kjer se ne sprašujemo več o vzroku in delovanju. Prav tu je Tomažev zapik: kjer nas večina prezre večplastnost in pomen dejanj in stvari, ki nas obkrožajo, se njemu odpre polje resničnosti na igriv, zafrkantski, porogljiv in skrajno resen način.
Resnično mu lahko zavidamo njegovo umetnost: večino igrač za vse generacije si po navadi nujno kupimo in prej ali slej pozabimo; pred nami pa je posebna, avtorska linija, ki nas s svojo prezenco nenehno sprašuje.
Tomaž je njen izdelovalec; tisti, ki skozi prepoznavanje banalnosti in sporočilnosti, z otroškim navdušenjem in skoraj v ihti izdela stroj, ki mlati nesmisel, a nas pri tem popolnoma očara in povabi v delavnico za reciklažo neskončne vrste stvari iz nenadejanega človekovega vsakdana.
Stvari, ki so nepogrešljive v nekih drugih smiselnih sklopih, v Tomaževih stvaritvah postanejo samostojne, gole, pomembne in odločajo o našem srečanju s prezrtimi stvarmi. Odkrijemo jih s preprostimi vprašanji o ideji, vzroku ali namenu. Ker se vedno radi sprašujemo kako smo, to lahko storimo tudi med Tomaževimi kipi – napravami: kar naenkrat nas zasrbi, da bi tudi sami izstopili v čisto resno igro s pomeni, oblikami, delovanjem, uničevanjem in ponovno uporabo.. .
Njegovo kiparstvo je umeščeno v vrhunsko plast avtorjev, ki so z veliko močjo posvečeni v spraševanje o civilizaciji in njenih mnogih čudnih zavojih.
Jurij Smole, akademski kipar
Tomaž Furlan, letnik 1978, je doštudiral kiparstvo na ljubljanski ALUO in svojo samostojno pot začel doma v Škofji Loki. Atelje je kmalu preselil na Metelkovo in se zelo uspešno predstavlja z video deli in kipi v trajnem projektu WEAR, za katerega je bil nagrajen z nagrado OHO ter nagrado ISCP za mlade umetnike.
Izbor samostojnih razstav
2011 Galerija P74, Ljubljana
2012 Galerija Alkatraz, Ljubljana
2013 Galerija P74, Ljubljana
2015 Musée Départemental d'Art Contemporain de Rochechouart, Rochechouart, Francija
Izbor skupinskih razstav
2010 Galerija Alkatraz in Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana
2011 Galerija Photon, Ljubljana
2012 Galerija Alkatraz, Ljubljana
Galerija P74, Ljubljana
Manifesta 9 - Koolmijn van Waterschei-Genk, Genk
MMC - Multimedia Center Luka, Pula, Hrvaška
2013 Galerija Alkatraz, Ljubljana
2014 Galerija Equrna, Ljubljana
2015 Art Centre Bukovje, Postojna
Galerija Škuc, Ljubljana
Nagrada
2015 OHO, Galerija P74
