Samo je najboljši gluhi športnih vseh časov. Bil je bil pravi šampion, osvojil je šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in deli hrano. Medtem ko se Samo s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati to, kar si je od nekdaj želel: asistent učitelja športne vzgoje, pa se Špela pripravlja na novo življenjsko obdobje. Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, med drugim tudi to, ali bo pri pouku sploh imela tolmača, ali pa bo prepuščena sama svoji tišini. In tu je Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica iskala svoj izgubljeni sluh s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, danes pa je njen glavni cilj premagati mačehovski odnos države do jezika gluhih in vpis znakovnega jezika v Ustavo RS.