LP film Laibach prikazuje prelomne trenutke prve petletke inženirjev človeških duš ter predstavi ustanovne člane skupine, tudi tragično preminulega frontmana Tomaža Hostnika (1961–1982). Dokumentarec razgrinja strategije in taktike delovanja Laibacha in Laibach Kunsta v prvi polovici osemdesetih let, njuno vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope. Pričevanja članov, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit filma pa je ves čas plošča s temeljnimi komadi Laibachovega opusa: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama.

Film o prvem uradno izdanem domačem albumu skupine Laibach iz leta 1985. Čeprav je bilo ime skupine v Ljubljani takrat politično prepovedano, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film Laibach je tretji v seriji dokumentarcev o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino.

»LP film Laibach je ‘in memoriam’ ustanovnim članom, začetkom Laibach Kunsta in Laibacha ter tragično preminulemu frontmanu skupine, ‘zagonetki znotraj uganke v središču skrivnosti’ (Igor Vidmar). Izziv je bil, kako priti v ‘operativni štab’, v zakulisje skupine, ki je koncertni oder spremenila v prvo bojno linijo ‘akcije v imenu ideje’. Kako prikazati individualno in intimno plat skupine, ki je individualno in intimno zanikala v imenu kolektiva, in kako intimno plat prikazati kot monumentalni detajl.« Igor Zupe

»Ime Laibach se prvič pojavi leta 1144 kot originalno ime za Ljubljano, z etimološkim pomenom ‘mesto ob reki’. Znova se pojavi v času avstro-ogrske monarhije, takrat kot alternativa že obstoječi slovenski varianti. Laibach se spet pojavi po kapitulaciji Italije, ko so nacisti in domobranci zapirali, mučili in pobijali Ljubljančane, ki niso verovali v zmago tretjega rajha. Leta 1980 se s pojavitvijo mladinske kulturne skupine četrtič pojavi ime Laibach, ki pa zdaj sugerira na konkretno danost možnosti za nastanek politizirane, sistemsko ideološke umetnosti kot posledice vpliva politike in ideologije.« Laibach v oddaji Tednik na TV Ljubljana junija 1983

Maja 1983 je Laibach z ZKP RTV Ljubljana podpisal pogodbo za ploščo Nebo žari, ki pa nikoli ni izšla. Provokativnima nastopoma na zagrebškem Bienalu in v oddaji TV Ljubljana je namreč sledila prepoved imena in javnega nastopanja skupine. Glasbenikom je prvi domači album uspelo izdati šele 27. aprila 1985 pri založbi ŠKUC Ropot.

»Za nas je plošča pomenila nekaj sakralnega. Zelo smo bili veseli, da smo jo izdali v Sloveniji. Prej smo jih že v Nemčiji, Belgiji, Angliji. V bistvu je bilo več prvih plošč.« Dejan Knez, Laibach

»Laibach je takrat imel nek osnovni program – treba je iti v London, treba je podpisati pogodbo z eno od naštetih neodvisnih založb. Med njimi je bila tudi Mute Records, pa tudi Cherry Red Records. In še Factory, 4AD, Rough Trade so bile na tem spisku.« Jani Novak, Laibach

»Prva plata Laibacha je zvočna razglednica 20. stoletja. Nekaj, kar se začne z Marinettijevim futurističnim manifestom in konča z disko glasbo.« Aldo Ivančić, Borghesia

»Vsak frontman je imel svojo vlogo, svoj diapazon manifestirane pozicije. Nedvomno je bil Tomaž Hostnik fanatični predstavnik Laibacha. Srečko Bajda estetsko zelo subliminalen. Milan pa je bil potem nosilec ponovne revitalizacije. In vsi trije so bili v enem obdobju skupaj – in da so vsi zastopani na tej plošči, je seveda en prav poseben čar.« Jani Guna, Trbovlje

»To ploščo bi v njihovem opusu definitivno postavil na vrh. To je Laibach v pravem pomenu besede. Namreč, pri prvi plošči so bili oni avtorji vseh skladb. So aktivno sodelovali. Niso najemali avtorjev-skladateljev, dirigentov. Dejstvo je, da so se naučili ogromno studijskega dela in predvsem, kako razgraditi sami sebe. Skratka, če poznaš pravila, jih lahko kršiš. Tu se je že začelo tako, da se je kršilo vse.« Neven Smolčič, glasbeni producent