Freddie Mercury in skupina Queen v biografski glasbeni drami o pevcu, ki je kljuboval stereotipom, prestopal meje in postal eden najbolj priljubljenih zvezdnikov na planetu.

Film spremlja strm vzpon skupine Queen skozi legendarne pesmi in revolucionaren zvok, njihov grozeči konec, ko je Mercuryjev življenjski slog ušel z vajeti, ter njihovo zmagovalno ponovno združitev na večer Live Aida, ko je Mercury, soočen s smrtonosno boleznijo, povedel bend v enega najveličastnejših nastopov v zgodovini rock glasbe. Pri tem pa film utemelji zapuščino benda, ki je bil vedno bolj kot družina in ki vse do današnjega dne še naprej navdihuje outsiderje, sanjače ter ljubitelje dobre glasbe.

25 let je že od smrti pevca skupine Queen, Freddieja Mercuryja, toda njegova glasba živi naprej. Freddie je na novo opredelil in hkrati presegel mnoge stereotipe, podobno kot se glasba skupine Queen še vedno upira predalčkanju v tradicionalne žanre. Morda je ravno zato skupina takšen medgeneracijski, večkulturni in globalni fenomen. Zdaj si je z emmyjem nagrajeni Rami Malek iz nadaljevanke G. Robot oblekel oprijeti triko, pograbil mikrofon in si nadel Mercuryjevo osebnost v filmu Bohemian Rhapsody, glasnem proslavljanju glasbe Quennov in izjemnega življenja njihovega frontmana.

Člana skupine Queen Brian May in Roger Taylor sta bila sprva glede projekta precej nezaupljiva, toda producentovi pretekli uspehi, med katerimi so tudi nagrajevani biografski filmi o legendah, kot sta Howard Hughes (Letalec) in Muhammad Ali (Ali), ter o nekdanjem uslužbencu Cie Tonyju Mendezu v Argu, so ju pomirili. »Prihajam iz obdobja velikih hollywoodskih filmov in zdelo se mi je, da si ta zgodba zasluži, da jo podamo na enaki ravni,« pravi producent. »Film je praznik glasbe, pa tudi nadaljevanje zapuščine Queenov in Freddieja, poleg tega pa povsem novi generaciji pokaže, kdo je Freddie sploh bil. Prikaže njegovo življenje v Zanzibarju, kako je emigriral v London, s kakšnimi predsodki se je bojeval med odraščanjem; njegovo plašnost in negotovost glede videza, kako se je bojeval na mnogih frontah, kako sijajen pisec pesmi in glasbenik je bil. Kako je v skupini našel svojo drugo družino, kako se je prerodil v izvajalca, ki presega vse okvire, a je vseskozi ostajal nekdo, ki so ga imeli radi vsi in ki si je lahko privoščil tudi povsem nezaslišano obnašanje – vse to pa uokvirja ustvarjanje zvoka, ki je bil za tisti čas inventiven in revolucionaren. Obdobje med leti 1970 in 1985 se je zdelo najbolj pomembno v življenjski zgodbi Freddieja in skupine, zato se vse konča z zmagoslavjem na koncertu Live Aid.«

May in Taylor ta bila skozi celoten ustvarjalni proces del ekipe – tako je tudi želel King, producent filma; njuno sodelovanje je bil porok, da bo film ostal zvest zgodovinskim dejstvom. »Film pripoveduje njuno življenjsko zgodbo, in nihče je ne pozna bolje kot onadva,« razlaga King. »Saj lahko prebereš na tone knjig in revij, si ogledaš na ure in ure video posnetkov in intervjujev; ampak ko imaš priložnost dejansko usesti se s fantoma, ki te lahko popeljeta skozi celotno njihovo zgodovino in ti zaupata anekdote o Freddieju, za katere sicer ne bi nikdar izvedel – to mi je pomenilo neznansko veliko. Vsi smo se strinjali, da filma ne bomo posneli, če ne bo vse, kot je treba – zgodba, igralska zasedba – vse ostalo se je moralo ujemati. In če potegnem črto pod vse, mi je najpomembneje, da smo vsi, ki smo sodelovali, ponosni na naše pripovedništvo, ponosni na film o njihovih življenjskih zgodbah, ki ga bodo videli povsod po svetu.«