Nihče od nas – razen umetnosti – ne bo preživel jedrske kataklizme, bi lahko na kratko zapisali kot komentar k Barbarinim slikam. Velike, privlačne, skoraj vsakomur znane podobe atomskih in strupenih gob, lebdeče v težkem zraku pokrajine, so nenavadne – nekako tako kot Magrittovi naslikani paradoksi med imenovanim in naslikanim, le da je zrak pri njem tisti, ki ga dihamo.

Barbarine slike niso samo popolno zlite podobe jedrskih eksplozij in pravih, žlahtnih, monumentalnih strupenjač, temveč so tkanje njenih srečnih, osebnih doživetij narave iz zgodnje mladosti in razmisleka o prenehanju vsega. So umetniški prikaz lepote uničevanja: čudoviti nimbi nad ognjenimi stebri slepečih eksplozij, nadzemeljskih pojavov, zlahka zastopani z gobami, zato jih gledalec kmalu zamenjuje. V tem se zgodi, da podoba uničevanja postane metafizična vsebina, goba v svoji čudoviti gnilojedosti pa prva oseba slike, predmet s katerim se kot gledalci identificiramo. Te slike so močne in nevarne, zato nam slikarka ponuja zatočišče in uteho z drugačnimi oblikami formatov in vsebino, ki vedno nasledi katastrofo – upanjem in neskončno vitalnostjo. Struparke zamenjajo semena in prijazno toplo okolje, ki nas vabi v mirnost in počasno bohotenje življenja. Kar sliši se plivkanje počitniško slane atmosfere; barve postanejo vabeče in oblike so svetovi zase; ne, za gledalca so. So nova okrogla podoba Arkadije, ki obljublja in daje hkrati, so zigote naših želja in načrtov, kako jih bomo uresničili. Uživanje Barbarinih slik ne potrebuje gobarskega priročnika, niti navodilnika za primer jedrskega spopada; gledalčeva izkušnja z njimi je lahko avantura do vprašanj, ki si jih redko postavimo, odgovori nanje pa so pomembni, kot dihanje ali življenje z umetnostjo. Gobarska bera v košari razmišljanj je odlična!

Jurij Smole, akademski kipar

Barbara Kastelec, rojena 8. 9. 1976 v Kranju, s stalnim prebivališčem na Mladinski ulici 19 v Žireh, leta 2001 diplomira pri doc. dr. Nadji Zgonik in prof. Emeriku Bernardu na ljubljanski ALUO, kjer leta 2004 konča še podiplomski študij pod mentorstvom prof. Gustava Gnamuša. Istega leta kot likovni vodja sodeluje pri mednarodnem projektu Let´s realise the White Paper through Art, ki se zgodi v Wroclawu (Poljska) v okviru programa EU Youth for Europe. Leta 2001 prejme 2. nagrado na XI. koloniji diplomantov ALU v Velenju, leta 2006 nagrado za najboljše delo mladega avtorja na Ex-tempore Piran ter leta 2013 glavno odkupno nagrado (finalni izbor) na Ex- tempore Piran. Leta 2006 pridobi status samostojne kulturne delavke.

Izbor samostojnih razstav:
• 2014 EXITUS#2, Barbara Kastelec (SLO) / ANGELO AISTO (IT), Galerija Apeiron, Izola
Galerija Hotela Talaso, Strunjan
Nočna izložba Pešak, Metelkova mesto, Ljubljana
• 2013 Obljubljena dežela, Galerija Plac, Izola
• 2012 Grad Mala Loka
Galerija Kresnička, Ljubljana
Moje ljubezni, galerija Duka, Piran
• 2011 Univerza v Ljubljani, Ljubljana
Arsin, Velenje
Ožarči me nežno, ZDSLU, Ljubljana
• 2010 Mala galerija, Društvo likovnih umetnikov Kranj
• 2009 Galerija A. Terstenjak, Ljutomer
Muzej premoderne umetnosti, Litija
• 2008 Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka
Poslovni prostori Ilirija, Ljubljana soline
Slike na počitnicah, Mizzart, Metelkova mesto, Ljubljana
• 2007 V kaj se zaljubljam, Galerija Hermana Pečariča, Piran
Lipov čaj in magdalenice, Galerija Kresija, Ljubljana
• 2006 Nagrada Ex Tempore, Piran
Galerija Equrna, Ljubljana
• 2004 Wroclaw, Poljska
• 2003 Škofja Loka
• 2002 Den Helder, Nizozemska
DPD Svoboda Žiri
• 2001 Samostojna razstava v Velenju