Janeza Medveška v domačih krajih poznamo predvsem kot slikarja, ki svoje delo že več kot trideset let predstavlja na številnih razstavah doma in v tujini. V zadnjih letih se posveča predvsem fotografiji, ki je postala njegova velika strast in tudi zvesta spremljevalka na popotovanjih po Sloveniji. Namreč v fotografijo je sprva zašel po naključju, ko je pripravljal koledarje z lastnimi naslikanimi ali fotografiranimi motivi pokrajine, pastelov, gorskega cvetja, vodá in še česa, nato pa je v številni množici nastalega fotografskega materiala našel nove ustvarjalne izzive. Poleg koledarjev z izjemnimi krajinskimi, makro in popotniškimi fotografijami, ki nastajajo na potepih po vsej Sloveniji, ustvarja tudi svojevrstne foto zgodbe, ki jih opremi z lastnimi vtisi in pesmimi, podloži s slovensko glasbo ter pošlje na mnogoštevilne naslove po Sloveniji in svetu. Po več letih so t.i. domoznanske reportaže postale njegov zaščitni znak, ki dosežejo na medmrežju doma in v tujini tudi do 10.000 ogledov.

Izjemen ustvarjalni duh, globoka predanost in iskrena ljubezen do domovine ter zgodovinskih ostalin domačih ljudi zagotovo pričajo o tem, da Janez Medvešek ni le neumoren popotnik, ki s fotoaparatom dokumentarno beleži naš prostor in čas, temveč je tudi svojevrsten ohranjevalec slovenske naravne in kulturne dediščine. Se še spomnimo, kakšnega videza so ostrnice Loške doline? Kje so še ohranjene s slamo pokrite hiše? Ste že videli, kako zagori oglarska kopa? In še mnogo drugih portretov spregledanih naravnih biserov lahko naštevamo, ki niso ušli avtorjevemu fotografskemu pogledu. Vpogled v celotno fotografsko zbirko pa nam razkriva, da je avtor presegel raven dokumentiranja ter v mnogih fotografijah zaznamo umetniške vrednosti, ki jih ne smemo spregledati. In te smo skrbno zbrali za fotografsko razstavo v Menačenkovi domačiji. In brez skrbi, nastaja nova foto zgodba z naslovom Tu smo doma, že 391. po vrsti, ki jo avtor posveča Domžalam in okoliškim krajem.