V čem je skrivnost?
Premiki v prestolnice umetnosti in kulture zahodnega sveta so v njegovem pestrem življenju tlakovali njegov umetniški karakter. Tujina je tista, ki ga je »določila«; posvetila ga je v slikarja visokih energij. Svetloba in zlasti čista, nasičena, žareča barva, sta izrazili, s katerima naslika izbruhe moči in svetlobe, pa tudi ravnotežja in umirjenosti skoraj enobarvnih, s svetlostjo napolnjenih iluzij prostorov. Če nas prve s svojo intenzivnostjo in silovitostjo barvnih energij na
namerno surovem platnu takoj in na ves glas pokličejo, so druge njihov kontrapunkt: naslikan intimni prostor za pregrado iz vertikal, izpraskanih v svetlobnem telesu iluzije prostora.
Z mojstrskim poznavanjem vizualnih, psiholoških in arhetipskih lastnosti vseh likovnih prvin na sliki gledalca povsem obvlada: napad ali pa kontemplacija sta popolna, intenzivna in brez popuščanja.
Med obema poloma so še skrivnostna platna s temnim ozadjem, pred katerimi se ne moremo znebiti vtisa, da se slikar preko njih pogovarja s starimi in aktualnimi mojstri, ki so zelo zgodaj in temeljito zaznamovali njegov vizualni intelekt.
Tugove slike so trdne in zgrajene; nič ni prepuščeno naklučju in osnova je običajno narejena iz geometrijskih likov, podob izmišljenih tridimenzionalnih predmetov ali prostorov; če ni nič od tega, pa sliko gradi z gesto mogočnega čopiča, polivanjem barve ali pastoznimi nanosi,
ki močno teksturirajo sliko. Reliefna površina slike mu odpira tanek volumen slikovne površine, na kateri se zgodijo čudoviti detajli, kot jih je opazil na slikah starih mojstrov, abstraktnih ekspresionistov ali pa sodobnikov Nove podobe. Njegovo slikanje je stalno spreminjanje in
dialog z drugimi avtorji.
Dimenzije njegovih slik niso skromne, zato so slike še toliko bolj intenzivne: obdelajo nas v celotnem zornem kotu in vsakič znova ali pa vedno bolj nudijo celostno barvno in svetlobno naslado. Prav vse njegovo slikanje pa je prezvočeno z glasbo njegove obsežne zbirke muzik, ki mu – tako kot marsikomu med nami, pomenijo takoj-šen vstop v lepoto; v umetnosti je itak doma.
Jurij Smole, akademski kipar
Tugo Šušnik, rojen 24. 11. 1948 v Ljubljani, je mladost preživel v Londonu (1956-1965) in New Yorku (1965-1968). Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umentost v Ljubljani (1971-1976, prof. Nikolaj Omersa, Zoran Didek, Kiar Meško, Gabrijel Stupica), kjer je leta 1979 končal tudi specialko za slikarstvo (prof. Andrej Jemec, Jože Ciuha). Kot Fullbrightov štipendist je med leti 1979-1980 študiral na Pratt Institute v New Yorku. V letu 2004 je bil habilitiran v naziv rednega profesorja za risanje in slikanje na ALUO Univerze v Ljubljani. Imel je 49 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot 150 skupinskih razstavah doma in po svetu.
