O javnem zavodu

ZGODOVINSKI RAZVOJ JAVNEGA ZAVODA

Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Domžale na 35. seji dne 4. februarja 1998. Kulturni dom Franca Bernika Domžale je formalno začel poslovati kot zavod 1. septembra 1998 z redno zaposlenim vršilcem dolžnosti direktorja, žiro računom in načrtno oblikovanim programom dejavnosti zavoda. Sicer je redni program v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale potekal že od slavnostne otvoritve 6. februarja 1998 dalje; pred tem časom pa je bilo v tej obnovljeni dvorani nekaj prireditev v organizaciji Zveze kulturnih društev občine Domžale in Glasbene šole Domžale.

Ob koncu koledarskega leta 2003 je Občinski svet (v nadaljevanju 10. seje, 3. decembra 2003) sprejel Odlok o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in sicer zaradi uskladitve z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS 96/02). Bistvene spremembe novega odloka so bile v tem, da skladno z zakonom odlok ni predvideval več statuta kot posebnega akta, saj so se vprašanja, ki jih je bilo potrebno podrobneje urediti, lahko sprejemala z notranjimi akti zavoda. Po novi zakonodaji so se v manjših zavodih (kakršen je tudi Kulturni dom Franca Bernika Domžale) združile naloge strokovnega sveta v Svet zavoda. Z novim odlokom pa se je pomembneje spremenila tudi sestava Sveta zavoda, katerega večino članov imenuje ustanovitelj.

V letu 2012 je Občinski svet Občine Domžale (na 13. seji, 12. aprila 2012) sprejel nov Odlok o izdajanju glasila Slamnik, v katerem je za izdajatelja določil Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Na isti seji je sprejel tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, v katerem je sprejete dejavnosti zavoda uskladil s standardno klasifikacijo dejavnosti, dopolnil pogoje za imenovanje direktorja zavoda ter podrobneje opredelil pogoje imenovanja in razrešitve odgovornega urednika glasila Slamnik. Pomembno določilo, ki ga je sprejel Občinski svet pa se nanaša na imenovanje odgovornega urednika, ki ga direktor zavoda imenuje po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Domžale.

Za prvega direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je Občinski svet imenoval v začetku leta 1999 Milana Mariniča, ki je bil pred tem tudi vršilec dolžnosti direktorja. Za direktorja zavoda je bil ponovno imenovan v letih 2004 in 2009, tretji mandat pa je zaključil 6. aprila 2014. S 7. aprilom 2014 je bila za direktorico Kulturnega doma Franca Bernika Domžale imenovana Cveta Zalokar Oražem, drugi mandat je zaključila leta 2022. 16. junija 2022 je bil za mandatno obdobje petih let na mesto direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika imenovan Jure Matičič.

OSNOVNI PODATKI

Kulturni dom Franca Bernika Domžale je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Domžale in je vpisan v sodni register po vložno številko 1/30821/00. Sedež zavoda je na Ljubljanski cesti 61, v Domžalah, v objektu, ki je po tripartitni pogodbi med Občino Domžale, Glasbeno šolo Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale v upravljanju Glasbene šole; Kulturni dom Franca Bernika Domžale pa upravlja s 45 % prostorov v tem objektu. Kulturni dom Franca Bernika Domžale upravlja tudi s prostori Galerije Domžale (Mestni trg 1, Domžale), od 1. januarja 2011 z objektom Menačenkova domačija (Cankarjeva ulica 9, Domžale) in od 27. marca 2014 tudi objekt Kofutnikove domačije, zavod pa ima najete prostore v Godbenem domu Domžale za stalno muzejsko razstavo »300 let slamnikarstva« in v nekdanji tovarni Univerzale kot skladiščni prostor in depo večjih muzejskih predmetov (45 m2), ki smo jih v letu 2014 zamenjali za večje zaradi preselitve predmetov iz Kofutnikove domačije. Skupna površina skladiščnih prostorov je 114 m2.

Osnovni podatki o zavodu:

sedež: Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
matična številka: 1263099
podračun pri UJP: 01100-6008353760
ID za DDV: SI46606831
odgovorna oseba: Jure Matičič, direktor
predsednik Sveta zavoda: Damjan HABE

DEJAVNOST

V skladu s 7. členom Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale se v zavodu lahko opravljajo naslednje dejavnosti:

- dejavnosti koncertnih in gledaliških dvoran in podobnih zmogljivosti,
- dejavnost tonskih studiev,
- dejavnost agencij za prodajo vstopnic,
- posredovanje in organiziranje gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih prireditev,
- posredovanje, organiziranje likovnih razstave
- priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih prireditev, koncertov in drugih odrskih prireditev,
- dejavnost skupin, ansamblov, orkestrov, ipd.,
- združenja za izvajanje in pospeševanje umetniške dejavnosti,
- dejavnost arhivov,
- dejavnost muzejev,
- varstvo kulturne dediščine,
- kinematografska dejavnost,
- snemanje filmov in video filmov,
- radijska in televizijska dejavnost,
- izdajanje knjig, časopisov in drugo založništvo,
- fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
- prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
- posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
- trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
- drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
- dejavnost restavracij in gostiln,
- oddajanje v najem prostorov, strojev in opreme,
- oglaševanje,
- oblikovanje, aranžerstvo in dekoraterstvo.

PROGRAMSKA PODROČJA DELOVANJA

Kulturni dom Franca Bernika Domžale pokriva v okviru svoje dejavnosti zelo raznolika področja delovanja.

DOLGOROČNI PROGRAMSKI CILJI:

Dolgoročni programski cilji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so usmerjeni v:
- žanrsko raznoliko ponudbo različnih uprizoritvenih estetik
- kvalitetni izbor izvajalcev, izvajalskih skupin ali ansamblov oz. programskih enot
- smiselno in vsebinsko zaokroženo podobo posamezne sezone
- zastopanost slovenske ustvarjalnosti
- najkvalitetnejši izbor slovenskih poustvarjalnih umetnikov, umetniških skupin in ansamblov, dobitnikov uglednih domačih in tujih nagrad oz. priznanj
- zastopanost mlajše generacije slovenskih izvajalcev in ustvarjalcev
- zastopanost uglednih izvajalcev iz tujine (predvsem v koncertnem delu programa)
- dostopnost in odprtost mlajši ciljni populaciji
- inovativnost z vključevanjem sodobnih umetniških smeri
- celovito in vsestransko informiranje in obveščanje občanov v glasilu Slamnik
- promocija dediščine slamnikarstva kot najpomembnejšega dela kulturne dediščine občine Domžale
- ob stalni muzejski zbirki pripravljati tudi občasne razstave
- povečati prepoznavnost in obisk Slamnikarskega muzeja v širšem prostoru
- na področju slamnikarstva vzpostaviti sodelovanje z mednarodnimi partnerji
- prikaz in promocija slamnikarstva s vsakoletno sejemsko prireditvijo
- prikaz in načrtna predstavitev lokalne obrtniške in rokodelske dediščine
- z likovnimi natečaji dvigati zanimanje za likovno umetnost in lastno ustvarjalnost
- teritorialna usmerjenost v osrednjo slovensko regijo
- promovirati in razširiti poznavanje in razumevanje likovne umetnosti
- sodelovati z javnimi zavodi v lokalnem in širšem prostoru
- ponuditi pestre programe kulturno vzgojnih vsebin

DEJAVNOST

Prireditvena dejavnost, ki se odvija v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, temelji na razpisu in organizaciji abonmajev. Tako razpisujemo štiri gledališke, koncertnega, dva glasbeno-scenska, tri filmske in pet otroških abonmajev, od oktobra do aprila pa so soboto na sporedu Sobotne otroške matineje s pestrim lutkovnim programom oziroma filmsko projekcijo animiranih ali otroških filmov. Ta najbolj ugaja našim najmlajšim obiskovalcem, ki radi spremljajo svoje najljubše pravljične, lutkovne in filmske junake.

V sezoni 2009/2010 smo v Domžalah oživili tudi kino dejavnost s tremi filmskimi abonmaji (petek in ponedeljek večerni ter torek dopoldanski za starejše) in po dolgih letih spet s pravim domžalskim kinom, ki je nekoč že imel mesto v naši dvorani. V Mestnem kinu Domžale na leto opravimo okoli že več kot 500 projekcij, vsak mesec pa je na sporedu pester filmski program, ki se usmerja predvsem v umetniški in avtorski film ter ponuja tudi kvalitetnejše vsebine za mladino in otroke. S kinematografsko dejavnostjo smo lahko pričeli po pridobitvi ustreznega filmskega platna in DLP projektorja v letu 2009 (s sredstvi občinskega proračuna), z adaptacijo tehniške kabine in nakupom projektorja za predvajanje 35 mm filma v letu 2010 (s sredstvi, pridobljenimi na trgu). Leto 2011 je pomenilo prelomnico na področju prikazovanja filmov s smislu kvalitete zvoka, saj smo se (s sredstvi občinskega proračuna) opremili z Dolby Digital Surround zvočnim sistemom. Leto 2013 pa je na investicijskem področju pomembna še zadnja prelomnica, saj smo se opremili (s sredstvi proračuna občine Domžale in Slovenskega filmskega centra) z digitalnim projektorjem in filmskim platnom (in ostalo opremo) za prikazovanje filmov na prostem. V Mestnem kinu Domžale pa s premišljenim izborom in organizacijo številnih dogodkov za promocijo filma, vendarle beležimo tudi konstantno povečan obisk. Programski vodja Mestnega kina Domžale je bil od ustanovitve do decembra 2014 Matjaž Marinič, od januarja 2015 dalje pa Jure Matičič. Mestni kino je tudi član Art kino mreže Slovenije.

Likovno razstavna dejavnost ima v Domžalah pestro zgodovino, ki sega od spontanih, ljubiteljskih začetkov do vedno bolj profiliranega in selektivnega pristopa ter širjenja dejavnosti s ciljem, da nekoč postavimo v naše mesto galerijo z vsemi funkcijami, ki jih taka institucija opravlja. Ta misel, ki jo je slikar Črtomir Frelih zapisal v Katalog umetniške zbirke Domžale v letu 2003, je tudi osnovna usmeritev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki od leta 2000 dalje vodi in upravlja z razstavnim prostorom Galerije Domžale. Od jeseni 2009 dalje smo pristopili k avtorskemu oblikovanju programa razstav, ki ga vodi umetnostna zgodovinarka, kustosinja in kritičarka Mojca Grmek, ki je oblikovala tudi program razstav za sezoni 2012/13 in 2013/2014. Naloge kustosa posameznih razstav v spomladanskem delu leta 2013 je opravljal umetnostni zgodovinar in kurator Vasja Nagy. V sezoni 2014/2015 pa smo se za oblikovanje programa in strokovno vodenje Galerije Domžale dogovorili z Domžalčanom, akademskim kiparjem in profesorjem na ALU Jurijem Smoletom.

Kot novost smo uvedli tudi pogovore z razstavljajočimi umetniki ob otvoritvi razstave, ki si jih lahko ogledate v Arhivu. V jeseni 2014 pa je z delom pričela tudi Galerija na potepu, v okviru katere ljubitelje likovne umetnosti vabimo na oglede pomembnejših likovnih razstav v bližnji okolici (Dunaj, Verona, Benetke, Padova), ob tem pa organiziramo zanimivo strokovno vodenje. Akcije izvajamo v sodelovanju z turistično agencijo, ki poskrbi za organizacijske in tehnične zadeve, Galerija Domžale pa poskrbi za strokovno vodenje.

Na začetku leta 2011 je Občina Domžale s pogodbo prenesla v upravljanje tudi Muzejsko hišo Menačenkova domačija, ki je pomemben prostor domžalske kulturne dediščine zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji. Hiša je bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje kot bivališče in delavnica krojaške družine Ahčin z domačim imenom »Pr' Menačnk«. Od leta 2003 dalje je domačija obnovljena in preurejena v etnološki muzej. V njej se odvija redna razstavna dejavnost, organizirane so tudi različne ustvarjalne delavnice, večeri ljudskega izročila… Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Z izoblikovanim konceptom v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino mesečno temelji na treh glavnih vsebinsko povezanih dogodkih: razstava, Večer ljudske dediščine v besedi in pesmi ter Sobotna ustvarjalna delavnica. Program je namenjen vsem generacijam, saj z njim obujamo preteklost, predstavljamo ter ohranjamo ljudsko izročilo in umetnost, posredujemo vedenja o najrazličnejših oblikah dediščine lokalne skupnosti, poučujemo ter ustvarjamo. Vsako leto v okviru delovanja Menačenkove domačije organiziramo tudi likovni natečaj, namenjen ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem, zmagovalcu natečaja pa v naslednji sezoni omogočimo samostojno razstavo. Mlajšim udeležencem in organiziranim skupinam iz šol in vrtcev ponujamo tudi spremljevalni pedagoški program, preko katerega spoznavajo življenje in zgodbe Slovencev v preteklosti ter jih primerjajo s sedanjostjo. Na tak način (s)oblikujejo zavest pripadnosti nacionalnemu ter lokalnemu okolju in tradiciji. Program Menačenkove domačije pripravlja in vodi umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj.

Leto 2012 pomeni pomembno prelomnico na področju kulturne dediščine v Domžalah. V počastitev praznika Občine Domžale smo odprli stalno muzejsko razstavo »300 let slamnikarstva«. Razstavo je pripravila študijska skupina, ki smo jo oblikovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ob strokovnem vodenju Gorenjskega muzeja iz Kranja. Študijska skupina je delovala na način prostovoljstva, sestavljali pa so jo taki poznavalci kot ljubitelji. Oblikovane so bile strokovne komisije za posamezne aktivnosti. Posebna pozornost je bila ob osnovni postavitvi namenjena pedagoškemu programu in ohranjanju življenjskih zgodb tistih, ki so pletli zgodovina slamnikarstva na našem območju. Pri postavitvi smo poskrbeli tudi za možnosti sodobne multimedijske predstavitve. Ob stalni postavitvi pa je potrebno poudariti, da je bilo zbranega veliko muzejskega gradiva, ki bo lahko služilo nadaljnjim raziskavam domžalske preteklosti.

Stalna muzejska razstava »300 let slamnikarstva« je postavljena Slamnikarskem muzeju, ki ima prostore v centru Domžal, v Godbenem domu, katerega prostore smo najeli od Godbe Domžale. Razstava je odprta skozi celo leto, dve uri dopoldne in dve uri popoldne. V februarju 2015 smo postali tudi člani Skupnosti muzejev Slovenije.

Da bi bila stalna muzejska razstava kar se da živa, smo pripravili program vodenja po razstavi, ki obsega predstavitveni film o Domžalah ter vodeni sprehod po stalni muzejski razstavi z možnostjo predstavitve pletenja kit in šivanja slamnikov. Program prilagajamo tudi starostnim skupinam otrok. Že v zasnovi pa je razstava postavljena tudi za mlade obiskovalce, saj vsak od desetih sklopov predstavitvenih panojev ponuja otroškemu dojemanju prilagojeno ilustracijo na predstavljeno temo. Osnovna tema sklopa je zapisana tudi v angleškem jeziku, vsak sklop pa je bogato slikovno opremljen z dodanimi citati ter dokumenti. Ob pripravi razstave smo odkupili okoli 400 muzejskih predmetov, na stalni postavitvi pa so le tisti, ki najbolj reprezentativno predstavljajo našo preteklost. V letu 2014 smo muzejske predmete dopolnili z odkupom nove muzejske kolekcije predmetov ga. Ane Maslarič, ki jo je potrebno še evidentirati in popisati. V muzejskem depoju pa hranimo tudi veliko število dokumentov in strokovne literature, ki smo jo pridobili ob pripravah na razstavo. Del predmetov smo dobili tudi v dar, del pa so nam jih posodili posamezniki ali muzeji. Stalna postavitev je pripravljena tudi kot prostor predstavitve pletenja kit na razstavnem prostoru, ki ponazarja notranjost kmečke hiše ter predstavitev šivanja slamnikov v šiviljski delavnici. Stalna muzejska razstava ima postavljeno malo obrtno delavnico, muzejska razstava pa ima tudi bogato vitrino različnih slamnikov. Razstava v treh multimedijskih predstavitvah prikazuje film o slamnikarstvu, podatke o slamnikarskih obrtnih delavnicah ter pripovedi in spomine nekdanjih slamnikarjev.

V letu 2014 smo nadaljevali s posebnimi programi, imenovanimi Srečanja pod slamniki, ki so pogovorni dogodki, povezani s slamnikarstvom, domačo obrtjo, rokodelstvom z našega področja in posameznih slovenskih pokrajin kot tudi širše z domžalsko preteklostjo ter s pomembnimi osebnostmi in ustvarjalci, ki so poznavalci zgodovine, domoznanstva, etnologije in antropologije. Pogovore pripravlja in vodi Cveta Zalokar.

Od leta 2015 dalje je Kulturni dom Franca Bernika Domžale tudi organizator Slamnikarskega sejma, ki je bil prvič organiziran leta 2013 pod pokroviteljstvom Komisije za turizem pri Občini Domžale. Pravilo poteka na soboto med 9. do 20 uro v začetku meseca junija. Na njem se predstavljajo številni domači in tuji razstavljavci, povezani s slamnikarstvom. Bogat kulturni program popestrijo tudi številne delavnice in prezentacije ter unikatna modna revija slamnikov. Ob dvanajsti uri se s predajo slamnika županu Občine Domžale, g. Toniju Dragarju, tudi slavnostno odpre začetek sezone nošenja slamnikov.

Kulturni dom je je po odloku od sredine leta 2012 izdajatelj glasila Slamnik, osrednjega občinskega glasila. Urednica glasila je Špela Keber. Glavni namen in cilj glasila, ki si ga je izdajatelj skupaj z odgovorno urednico zastavil takoj na začetku je, da objavlja resnične, objektivne in celovite informacije z vseh področij družbenega življenja in dela v Občini Domžale. Letno izide dvanajst številk glasila. Glasilo Slamnik se vsebinsko prilagaja načinu izhajanja (enkrat mesečno), zato v njem prevladujejo vsebino z dolgotrajnejšim pomenov. V letu 2014 so tako izhajali fejtoni o 1. svetovni vojni in o 150 letnici šolstva na Domžalskem ter rubrike kot so Portret, Veliki intervju, Tema meseca, obsežnejši pogovori s področja kulture, športa, predstavitve mladih ustvarjalcev, podjetnikov in obrtnikov.

Seveda pa lahko dvorano Kulturnega doma tudi najamete in pripravite svojo kulturno prireditev, predstavitev knjige ali slovesnost ob posebnem dogodku. Dvorana kulturnega doma je tehnično dobro opremljena, kar v povezavi s prijaznim osebjem in prijetnim okoljem ponuja pogoje za brezhibno organizacijo dogodkov.

Leta 1999 je Kulturni dom Franca Bernika prevzel tudi organizacijo Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje, ki pa se je z več kot tridesetletno tradicijo enega od najstarejših tovrstnih festivalov pri nas, v sezoni 2003/2004 začasno poslovil od slovenskega kulturnega prostora. Program, ki ga soustvarjajo vrhunski domači in tuji glasbeniki se je po 33. letih preselil iz tradicionalnega prizorišča v Grobeljski cerkvi in s tem izgubil del svoje identitete in glasbene čarovnije, ki so jo lahko ljubitelji klasične glasbe doživljali pod Jelovškovimi freskami, s katerimi so okrašeni stropi te nenavadno akustične cerkve. Festival trenutno počiva, ko bo glasbenikom znova omogočeno koncertirati v Grobeljski cerkvi, pa se bo dolgoletna festivalska tradicija morda nadaljevala.