Marsikaj je bilo že rečeno in napisano o blagodejnosti Mozartove glasbe, od znanstvenikov, nevrologov, ezoterikov in vzrediteljev japonske Kobe govedine. Pravijo, da posušanje Mozartove glasbe lahko uri in izboljšuje možganske funkcije, pospešuje rehabilitacijo in pomaga pri otroških razvojnih motnjah. Termin "Mozartov efekt" je postal kar stalnica pri številnih glasbenih terapijah.

Na drugem abonmajskem koncertu se bomo srečali z Mozartovimi manj znanimi sodobniki, ki pa so v nekaterih svojih skladbah uporabili njegove teme in jih variirali ter oblikovali v samostojne skladbe. Si lahko predstavljate, da slišite melodijo, ki vas spomni na nekaj, kar poznate, ali pa vam vsaj ni tuje, na nekaj dobro znanega? "Hm, hm, kaj je že to?", kmalu za tem pa dilemo razreši še kanček nesigurno vprašanje "Mm, Mozart?".

V 18. stoletju ni bilo nič kaj nenavadno, da so skladatelji prirejali arije iz svojih oper za razne komorne sestave in tako v odsotnostih PR mašinerij in današnje multimedije skrbeli tudi za svojo promocijo, širšo prepoznavnost in tudi popularizacijo. Včasih pa so za to poskrbeli tudi bolj ali manj znani sodobniki ter učenci … Prav tako pa boste  slišali tudi nekaj glasbenih miniatur iz današnjega časa, ki se sicer bolj zastrto oziroma prefiltrirano v bolj sodobnih glasbenih govoricah, zrcalijo v Mozartovi glasbi.