Trinajstletna Sasha želi postati stand-up komedijantka. Rada bi nasmejala vse, zlasti očeta, ki pod tušem joka, ker misli, da ga nihče ne posluša. Sasha noče jokati za nedavno preminulo mamo, temveč si raje naredi listo za preživetje: obriti si mora lase, nehati mora brati knjige (in učbenike!), nikoli ne sme skrbeti za živa bitja, kar pomeni, da se želi odreči najprikupnejšemu pasjemu mladičku na svetu. In četrto na seznamu: postati mora kraljica smeha! Pri tem ima veliko podporo strica, ki vodi stand-up klub, ter spodbudo dolgoletne prijateljice Marte in novega prijatelja Johna. Film je posnet po uspešnem istoimenskem romanu Jenny Jägerfeld, lani ga je v slovenščini izdala založba Zala.

nagrade
Kristalni medved za najboljši film, Berlinale – Generation 2022, nagrada za najboljšo igralko BUFF nordic star – Malmö 2022

»Vendar HOČEM imeti smisel za humor. IMELA ga bom. Mislim, da bi mi moralo uspeti, čeprav se nisem rodila z njim. Moj načrt je, da svoj na pol dolgočasni smisel za humor zamenjam za zabavnega, košček za koščkom! In če že kaj, potem sem odločna. Oči celo pravi, da sem odločna v popolnoma napačno smer. Da imam torej napačne cilje, da bi se morala bolj osredotočiti na šolo. V tem hipu recimo hodi po kuhinji in godrnja, da se nisem naučila dovolj o zemeljski skorji in njenem najglobljem jedru. Oprostite, ampak meni se to ne zdi pomembno. Ne znam si ravno predstavljati situacij, ko bo moje življenje odvisno od znanja o različnih plasteh v zemeljski skorji. Če pa že: Hej?! Google!«

odlomek iz romana Kraljica smeha (Jenny Jägerfeld, prevod Danni Stražar, založba Zala)

»S filmom sem se vrnila k temi mladega dekleta, kot pri Moji sestri suhici. Tu je absolutna sorodnost. Skupaj s filmoma Nattbarn (Night Child) in Kraljica smeha imamo tri med seboj povezane zgodbe, z glavnimi liki iste starosti in spola. Pritegnejo me teme, kjer lahko vpeljem tako temačnost kot humor, toplino in melanholijo, po možnosti ujeto v istem trenutku. Kajti tako resnično doživljam življenje. Dekleta v teh mojih filmih gredo svojo pot. Ni jim pretirano mar, kako jih doživljajo drugi, skušajo se osvoboditi, v njih se na zapleten način srečujeta žilavost in občutljivost. /…/ Kraljica smeha je zame družinski film s sporočilom o verjetju in upanju. Upam, da ni sentimentalen.« Sanna Lenken

Sanna Lenken (1978) je švedska režiserka in scenaristka. Filmsko režijo je študirala na nacionalni šoli za film v Stockholmu. Po delu v gledališču je že v času študija posnela več kratkih filmov, z dvema (Valborg in Travemünde Trelleborg) se je predstavila na filmskem festivalu v Stockholmu in prejela več nagrad na drugih mednarodnih festivalih. Po diplomi je za švedsko televizijo režirala mladinsko serijo Dubbelliv, ki je bila nominirana za najboljšo dramsko serijo na nordijskem otroškem festivalu in mednarodnem otroškem filmskem festivalu v Chicagu. Njen kratki film Äta lunch (2013) je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu na mednarodnem filmskem festivalu v Göteborgu, sledili sta še projekciji na festivalih v Berlinu in Tribeci. Njen celovečerni prvenec Moja sestra suhica (Min lilla syster) je doživel mednarodno premiero na Berlinalu in prejel kristalnega medveda za najboljši film v mladinski sekciji Generation, zatem pa še vrsto svetovnih nagrad. Njen drugi celovečerec, Kraljica smeha (Comedy Queen), je po svetovni premieri na Berlinalu tam prav tako prejel kristalnega medveda za najboljši film. Ob celovečercih je v zadnjih letih posnela še dve televizijski seriji in srednjemetražni film Nattbarn (Nightchild).