Leta 1976 je Janez Škrubej s skupino sošolcev ustanovil podjetje Iskra Delta, ki se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo. Podjetje je samo izdelovalo in nadgrajevalo računalnike, pri tem pa uporabljalo ameriške čipe, ki jih zaradi takratnega embarga ni bilo mogoče izvažati na vzhodni trg. Na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo jih je skupaj s svojimi računalniki lahko pošiljala le Iskra Delta. Ameriško obveščevalno agencijo Cia je kmalu začelo skrbeti, da tehnologija ne bi prišla v roke sovražniku. Hkrati je Iskro Delto skušala onemogočiti domača oblast, poleg vsega pa se je začenjal razpad Jugoslavije … Dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

»Osemdeseta leta 20. stoletja, ki so se začela s smrtjo Josipa Broza Tita in končala z razpadom Jugoslavije, v Evropi pa s koncem bipolarnosti, propadom socializma in evropskim združevanjem, so eno najbolj vznemirljivih obdobij sodobne evropske zgodovine. To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov. Entuziazem, ki je gnal takratne post-hippy geekse, me je navdahnil pri ustvarjanju te neverjetne zgodbe.« Jurij Gruden

»Jurij Gruden /…/ dinamično prepleta vznemirljive anekdote (zares vredne igranega akcijskega trilerja) in pričevanja pomembnih mož v podjetju, razvojnikov, programerjev, vodij proizvodnje, trženja in skladiščenja. Z duhovitim in montažno spretnim pristopom njihovo navdihujočo zgodbo dodatno ‘animira’ s popkulturnimi referencami, sugestivnimi arhivskimi posnetki, dragocenimi domačimi videi in inserti iz zakladnice jugoslovanskih oglaševalskih kampanj. Tako ustvari dinamičen, privlačno izpovedan, a tudi ganljiv hommage slovenski podjetnosti, inovativnosti in ambicioznosti, ponudi tudi razmislek o usodnih napakah nekega sistema (ki niso le stvar prejšnjih časov, ampak prej tipično slovenska lastnost) in pionirskih idejah, ki so postale kolateralna škoda svetovne politične igre v času hladne vojne. Film, posnet po knjigi Janeza Škrubeja, generalnega direktorja Iskra Delte, Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo, na krivca za propad podjetja ne kaže s prstom. Morda je še najbolj zgovoren odgovor, ki ga je Škrubej dal po filmski premieri: ‘Za kos mesa so bili pripravljeni ubiti celo kravo.’« Tina Lešničar, Delo