Zvoki Armenije, mistike, hrepenenja in nostalgije, ki so vtkani v glasbeno govorico ene najstarejših kultur na svetu …

Rad bi Vas popeljal na zvočni potopis po deželi z izredno bogato kulturno dediščino, ki je kljub raznim vplivom in vladavinam nekako razvila oz. ohranila lastno in prepoznavno glasbeno govorico, v kateri se prepletajo različni svetovi. Tako kot sta Bartok in Kodaly utemeljitelja madžarske glasbe, velja Komitas (duhovik in muzikolog) za utemljitelja armenske glasbe. Avtentična armenska glasba je nastala v visokogorju, kjer so ljudje peli ljudske pesmi, v samostanih pa so se ohranili zapisi in tudi tradicija napevov.

V armenski ljudski glasbi se uporablja kar nekaj "ekskluzivno avtentičnih” glasbil, katerih dvojnike sicer najdemo tudi pri nekaterih drugih orientalskih deželah, a vseeno so omenjena glasbila resnično specifična in originalna - zurna, duduk, blul, oud, davul.

Denimo zvok duduka, ki je že nekajkrat zazvenel na domžalskem odru, nosi stok oz. tisočletno tragedijo in nagovarja direktno v srce, brez posredovanja možganov. Mogoče najbolj prepoznaven armenski skladatelj Aram Hačaturjan je nekoč napisal, da je edini inštrument, ki ga v trenutku gane do solza ravno duduk …

Na glasbenem popotovanju sem Vas želel popeljati od ljudskega do umetnega, starega, starejšega, novega in tudi najnovejšega. Glasbena redkost za večino poslušalcev, tudi tistih ekspertov v ne vem kateri vrsti :)

Portret pri nas skoraj neznane glasbene kulture!