Na predkoncertnem druženju, pogovoru, namenjenemu vsem tistim, ki ne mislijo, da že vse vedo in ki se tako kot jaz še želijo naučiti kaj več o lastnem zaznavanju, o sebi, o umetnosti. Tokrat predvsem na temo eksotike impresionizma.

Glasbeni impresionizem predstavlja vrata moderne, saj je odprl popolnoma nove svetove, ki so postali tuji večini poslušalcev (ja, ja, seveda z izjemo poznavalcev ...) Na njegovih krilih je poletel Igor Stravinsky, pa Olivier Messiaen, skupaj z Schoenbergom in njegovim krogom na drugem koncu, so glasbeno govorico oz. njeno abecedo in slovnico na novo iznajdlji ter s tem vnesli svežino v prezasičeno poznoromantično ozračje. Zaradi nepoznavanja nove govorice, njene kompleksnosti, ji še danes večina ljudi težko sledi, jo ne razume, zavrača, posledično je sodobna glasba rezervirana le za tiste "ki se spoznajo”, kdorkoli pač to so?!

Večina "glasbenih situacij” implicira tri različne faktorje: skladatelja, interpreta in poslušalca. Soodvisen trojček, pri katerem noben del ni popoln brez drugih dveh. Glasba se prične s skladateljem, potuje preko medija – interpreta in se konča pri vas poslušalcih. Krog, ki se nekako sklene pri vas in vam poklanja vse kar premore to potovanje ...

Poslušati inteligentno ne pomeni le jasno razumeti svoje vloge pri tem, marveč tudi vlogi skladatelja in posutvarjalca-interpreta in kaj vsak od njiju prispeva k skupnem seštevku glasbenega doživetja. Znati globoko prisluhniti pomeni tudi biti odprt za novo, želeti in biti sposoben razširiti svoja obzorja in tudi meje glasbeno estetskega zaznavanja in okusa. Ali res zadošča, če glasbo ljubimo? Mogoče pa je lahko naša ljubezen še bolj izpolnjujoča, če z inteligentnim urjenjem še dodatno izpopolnimo svojo prirojeno čutnost in s tem zmožnost razvijanja lastnega zvočno estetskega okusa. Menim, da so majhni premiki in osebni presežki, ki v življenju štejejo največ, možni tudi na tem področju, v neodvisnosti od prirojenih ali v zgodnji mladosti priučenih sposobnosti. Tako kot dober posutvarjalec ni rojen genialec, tudi dober poslušalec ni božji dar, talent ali plod genetike še bolj genialnih staršev.

Tako kot mora dober glasbenik delati na sebi, se vsakodnevno uriti, premagovati in ukvarjati z osnovami, lahko tudi dober poslušalec raste in se uči vedno znova. Poslušanje brez predsodkov?! Staro, novo, etno, pop, rock, jazz, konzervativno, sodobno, avantgardno ... ni važno, karkoli ... vendar kvalitetno prosim! Bodočnost "klasične glasbe” leži v rokah poslušalcev, interpretov in komponistov. Vsi mi lahko stremimo, ne glede na to če smo profesionalci ali laiki, k temu, da poglobimo svoje razumevanje umetnosti. Brez izjeme, neodvisno od tega, kako skromne so ambicije mnogih poslušalcev med nami. Glede na to, da skupna reakcija poslušalstva v veliki meri vpliva na umetnost ustvarjalcev in tudi poustvarjalcev, je bodočnost torej v naših skupnih rokah, v spoštovanju naše soodvisnosti.

Klasična glasba lahko živi le če so njeni poslušalci resnično budni. Poslušati zavestno s celotno inteligenco, ki jo premoremo, je najmanj, kar lahko prispevamo k ohranitvi te umetnosti, ki je ena od veličastnosti in krasot človeštva.

Brezplačne vstopnice.