Operater v klicnem centru, nekdanji policist Asger Holm, prejme klic ugrabljene ženske. Ko je zveza nenadoma prekinjena, se začne mrzlično iskanje žrtve in njenega ugrabitelja. S telefonom kot edinim orodjem se Asger poda v napeto tekmo s časom, a kmalu ugotovi, da je primer veliko bolj zapleten, kot je sprva mislil.

festivali, nagrade Sundance (svetovna premiera, nagrada občinstva). Rotterdam (nagrada občinstva, nagrada mlade žirije). Montclair (nagrada občinstva). Seattle (nagrada občinstva, nagrada za najboljšo režijo). Miskolc (nagrada mednarodne ekumenske žirije, nagrada Emerica Pressburgerja). Zürich (nagrada kritikov). Valladolid (najboljši scenarij). Solun (nagrada za najboljšega igralca, nagrada občinstva). Camerimage (najboljši režijski prvenec). Torino (nagrada občinstva, nagrada za najboljši scenarij in najboljšega igralca). Nagrada National Board of Review za enega izmed petih najboljših tujejezičnih filmov. Tri nominacije za nagrado Evropske filmske akademije. Danski kandidat za oskarja.

»Idejo za film sem dobil, ko sem naletel na posnetek resničnega klica v sili. Ugrabljena ženska je klicala iz avta, in ker je sedela poleg ugrabitelja, je govorila v šifrah. Sprva me je zgolj prevzela napetost situacije, kot bi pač vsakogar. Potem pa sem začel razmišljati, zakaj je posnetek pravzaprav tako intriganten. Čeprav sem poslušal le zvočni zapis, se mi je zdelo, kot da dejansko vidim podobe. Videl sem žensko, videl sem avto, v katerem se je peljala, cesto, po kateri je vozil avto, in celo ugrabitelja, ki je sedel poleg nje. Spoznal sem, da bi prav vsak človek, ki bi poslušal ta posnetek, videl drugačne podobe: drugačno žensko, drugačnega ugrabitelja in tako dalje. Pomislil sem: kaj če uporabil to idejo o miselnih podobah in posnel film? Z 112 sem hotel ustvariti napet triler, ki ga poganjajo liki, predvsem pa film, ki bi prav vsakemu gledalcu ponudil edinstveno izkušnjo.« Gustav Möller