10 obletnica Mestnega kina Domžale


10 OBLETNICA MESTNEGA KINA DOMŽALE

19. oktobra 2019 je Mestni kino Domžale obeležil svoj 10 rojstni dan, saj je bila leta 2009 v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika po več kot 10 letnem obdobju, ko si Domžalčani in okoličani niso mogli v svojem mestu ogledati filmov, znova projekcija filma. V občino se je vrnil iz leta v leto vse bolj opazen filmski utrip, za kar gre zasluga takratnemu direktorju g. Milanu Mariniču, ki se je odločil obstoječim kulturnim programom dodati tudi filmske vsebine. Z zavzetostjo, idejno zasnovo in izjemnim entuziazmom sodelavcev Matjaža Mariniča in Jureta Matičiča je nastal Mestni kino Domžale. V prvem letu je sledilo še 20 projekcij, povprečno sta bila na rednem sporedu po 2 filma na mesec, gledalcev pa je bilo konec leta okoli 1000. Iz skromnih začetkov, zlasti glede tehnične opremljenosti, se je Mestni kino razvijal v vseh pogledih. Trenutno razpolaga s kvalitetno opremo za predvajanje filmov v dvorani in na prostem, za kar gre posebna zahvala tudi občini Domžale, ki temu namenja znatna finančna sredstva. Za redne projekcije skrbi usposobljena programska in tehnična ekipa, Mestni kino pa je svojo ponudbo v zadnjih letih izjemno razširil – čemur je sledil tudi povečan obisk, ki je za ljubljanskim Kinodvorom drugi najvišji v slovenski nekomercialni kino mreži.
Tako je bilo največ filmov na programu leta 2017, ko se je odvrtelo kar 750 projekcij, največ različnih filmov - kar 265 - pa so si gledalci lahko ogledali leta 2015. V letu 2018 si je filme ogledalo okoli 33.000 gledalcev, skupaj z ostalimi filmskimi projekti in pogovori pa se število na letni ravni približuje že 38.000 obiskovalcem.
In kakšna je skupna statistika Mestnega kina Domžale: v 10. letih so nanizali 5000 projekcij, gledalci so videli več kot 1700 različnih filmov, vseh gledalcev pa je bilo v letih 2009 do 2019 že več kot 225.000. 
Številke so zelo lepe, a prava vrednost je v vsebini in kvaliteti, saj je programski poudarek vseskozi na kvalitetnih filmih svetovne in evropske produkcije, številnih dodatnih dejavnostih in dogodkih, projektih filmske vzgoje za mlada občinstva, spremljanjem slovenske filmske produkcije, z domžalskimi premierami in gostovanji filmskih ekip, tremi različnimi abonmaji za najbolj zvesto filmsko publiko ter tradicionalnih filmskih pogovori ob filmih in dokumentarcih, ki vznemirjajo in načenjajo družbeno pomembne teme.

Kino ima v Domžalah dolgo tradicijo 
Prve filmske projekcije so v svetu začeli vršiti koncem devetnajstega stoletja, kmalu po letu 1900 pa so se v zahodnih državah kot so Francija, Anglija in ZDA že začeli pojavljati prvi stalni kinematografi, ki so hitro postali konkurenca gledališču in operi. Leta 1925 se je v telovadnem društvu Sokol pojavila želja, da bi tudi v Domžalah dobili prvi kino. Že naslednje leto so ustanovili kino odsek z nalogo, da čimprej poskrbi za redne kino predstave. Sprva so k sodelovanju povabili potujočega zasebnika, ki je posedoval ustrezne naprave za predvajanje, v letu 1927 pa so se odločili za nakup lastnih naprav za predvajanje filmov. Aparature so stale 40.000 din, vložen denar pa se je zaradi dobrega obiska društvu povrnil v slabih 5 letih. Kino se je tako uspešno pridružil ostalim dejavnostim v Sokolskem domu, ki je bil poleg Društvenega doma središče družabnega življenja v Domžalah. Po letu 1930 je tudi kino odsek Sokolskega doma ugotavljal, da so po svetu nemi filmi vse redkejši in da se je v filmski industriji dokončno uveljavil zvočni film. Tako se pojavi zahteva, da se tudi v Domžalah nabavijo naprave za predvajanje zvočnih filmov. »Nemi film je dokončno preživel, tudi mi moramo poskrbeti, da bodo naši ljudje lahko gledali te moderne filme!« so zapisali. Kino odsek so takrat sestavljali Ivan Šribar, Slavko Bizjak in Jože Sršen, ki so bili tudi določeni za nabavo zvočne kino aparature. 

Sokoli nabavijo aparature za predvajanje zvočnega filma
Ker je bilo sredstev premalo, so za nakup naprave, ki je stala 41.500 dinarjev, razpisali brezobrestno posojilo, med članstvo pa so posredovali obveznice po 100 dinarjev. Ob vsem tem se pojavijo še stroški preureditve motorjev, kabine in dvorane, ki nanesejo še dodatni 6000 dinarjev. Dolgov se je v tistem letu nabralo kar precej, pojavila pa so se tudi vprašanja, kaj je glavna sokolska dejavnost v Domžalah, saj se je zaradi kina zmanjšalo zanimanje za telovadnico, ki je bila vse manj obiskovana.
V letu 1935 so dohodki od kina predstavljali dobrih 70.000 dinarjev, kar je velik delež os skupnih dohodkov v višini 92.000 dinarjev. O kinu tudi poročajo kot o zelo pomembnem dejavniku pri izobrazbi ljudskih plasti, kar dokazuje tudi veliko zanimanje za filme. V času pred drugo svetovno vojno je Sokolski dom postajal vse bolj slabo vzdrževan, kar je bil odraz pričakovanja velikih sprememb, saj so telovadbo in ostale dejavnosti nadomestile predvsem strelske vaje.

Kino med 2. svetovno vojno
Pod nemško okupacijo so domžalski kino uporabljali predvsem za predvajanje propagandnih filmov za nemške vojake, ki so jih leta 1943 zavedni domžalski mladinci tudi preprečili z drzno sabotažno akcijo. 19. maja 1944 pa so stavbo Sokolskega doma, ki je takrat služila okupatorjem, požgali partizani. Stavba je stala na severnem delu današnjega kompleksa SPB 2.

Kino po 2. svetovni vojni
Po osvoboditvi je občinski ljudski odbor leta 1946 ustanovil Kino Domžale, ki je filme predvajal v  Društvenem domu, sedanjem Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Njegova upravnica je bila Stana Lavrič, kasneje pa so iz Kina Domžale nastali Kinematografi Domžale. Pod njihovim okvirom so delovali kinematografi v Domžalah, v Radomljah in v Jaršah, v neposredni bližini pa so delovali tudi kinematografi v Mengšu, Duplici in Kamniku. Potujoči kino je redno obiskoval Moravče, Ihan, Blagovico, Krašnjo in Prevoje. Med vsemi temi je najdlje vztrajala domžalska dvorana, ki je bila večkrat  posodobljena, sredi sedemdesetih let pa so jo po požaru tudi temeljiteje obnovili. Tako so Domžale pridobile pomemben prireditveni prostor, ki je sprejel 255 obiskovalcev in je poleg kina služil tudi koncertom in gledališkim predstavam z manj zahtevnimi scenami. Za adaptacijo leta 1975 je bilo zbranih 128 milijonov starih dinarjev, veliko dela pa je bilo opravljeno tudi s prostovoljnim delom. Kino je potem v tej dvorani deloval vse do leta 1986, ko so v kompleksu SPB odprli novo, moderno kino dvorano.

Sodobna kino dvorana v kompleksu SPB2 
Sredstva za sodobno in moderno kino dvorano je zagotovila Kulturna skupnost Domžale, kar je takrat veljalo 120 milijonov dinarjev. Delovna organizacija Kinematografi Domžale se je združila z Ljubljanskimi kinematografi, ki so prevzeli upravljanje dvorane in prispevali za tehnično opremo, ki je bila v tistem času ena najsodobnejših v Jugoslaviji. Pod okvir Ljubljanskih kinematografov sta prešli tudi kino dvorani v Mengšu in Radomljah, za kateri pa kmalu žal ni bilo več interesa. Ob otvoritvi 27. novembra, ki je sovpadala s 60-letnico kina in 40-letnico neprekinjenega delovanja kina v Domžalah, so premierno predvajali slovenski film Heretik, v dvorani pa so poleg predvajanja popularnih ameriških filmov vodili tudi akcije kakršna je bila Pula po Puli ter Minifest. Takrat so zapisali: »Uresničuje naj se zdrava, kulturna, idejno svobodna politika, tista, ki je ob filmu in s filmov nosilec duhovnega poglabljanja vseh gledalcev. Slovenski film ni trgovina, niti obrt, industrija; slovenski film je kultura in to kulturo bomo v novem kinu razvijali.«

Kino dvorana v SPB-ju je delovala slabih 15 let. V tem času so njeni upravitelji, Ljubljanski kinematografi, postali zasebno podjetje. Že pred tem je s Pogodbo o prenosu lastništva takratni Izvršni svet Občine Domžale dvorano prenesel na Ljubljanske kinematografe, omenjena pogodba pa do danes ni bila najdena, saj bi z njo lahko uveljavili določene pravice glede njenega lastništva. Ob izgradnji multipleksa Kolosej v Ljubljani je dvorano v Domžalah doletela podobna usoda kot številne druge dvorane v Ljubljani in okolici - postale so odveč in Domžale so tako za vedno izgubile kino dvorano, ki sedaj propada in sameva. Kasneje je bila s strani Ljubljanskih kinematografov občini ponujena v zasoljen odkup, za katerega pa se ni odločila. Za več kot desetletje so tako Domžale in širša okolica ostale brez kina.

Prelomno leto 2009
Leta 2009 se je Kulturni dom Franca Bernika zaradi nerešljive situacije s kino dvorano v kompleksu SPB, pod vodstvom takratnega direktorja g. Milana Mariniča odločil oživiti kino dejavnost v Domžalah in svojim kulturnim programom dodati tudi filmske vsebine. Z zavzetostjo in izjemnim entuziazmom sodelavcev Matjaža Mariniča in Jureta Matičiča je nastal Mestni kino Domžale. Kot prvi je bil 13. oktobra 2019 na programu film režiserke Sofie Coppola »Izgubljeno s prevodom« in že s tem filmom je bila nakazana programska usmeritev novonastalega kina, ki ji sledijo še danes. Film je bil predvajan zelo rudimentarno, z DVD-ja in video projektorja, vendar na novem platnu in pospremljen z velikim entuziazmom. Naslednji film, ki je bil prikazan v oktobru 2019 je bil »Rokoborec« režiserja Darrena Aronofskya. Ta je bil predvajan z najetim mobilnim filmskim projektorjem iz Kinodvora, ki so ga vsak mesec ročno prenašali v  2. nadstropje stavbe kulturnega doma. In 35 mm projektorji so zelo, zelo težki ... Novembra 2009 je bil na programu prvi slovenski film, Kozoletova »Slovenka« in temu je leta 2009 sledilo še 21 projekcij, med njimi filmi režiserja Almodovarja in Allena – povprečno sta bila na sporedu po 2 na mesec, gledalcev pa je bilo v prvem letu okoli 1000. Tako so se Domžale postavile ob bok Ljubljani, kjer se je leto pred tem rodil Kinodvor, v tistih časih pa se je osnovalo tudi združenje Art kino mreža Slovenije, katerega član je vseskozi tudi domžalski Mestni kino Domžale. Umetniški film se je v Sloveniji in Domžalah znova prebujal.

Nakup nove opreme in digitalizacija
Daleč najpomembnejše dejanje je bilo takoj naslednje leto, ko je bil kupljen lastni 35 mm kino projektor. Prvega, Iskrinega iz šestdesetih let, so našli zapuščenega v Dolu pri Ljubljani in z njim pripeljali tudi prvega kinooperaterja Zlata Gajška, ki filme v Mestnem kinu vrti še danes. Tega projektorja nikoli niso uporabili - stoji pa razstavljen pred vhodom na balkon, kjer si ga lahko ogledate kot zgodovinski artefakt. Pravega, delujočega, pa so rabljenega kupili na Nizozemskem, kjer so stare projektorje opuščali, saj so se pospešeno digitalizirali. S tem se je program Mestnega kina Domžale lahko razširil in tudi gledalcev je bilo vse več. Še pomembnejši korak pa se je zgodil z digitalizacijo leta 2013 z nakupom digitalnega projektorja, kar sta finančno omogočila Občina Domžale in Slovenski filmski centra. Mestni kino Domžale se je vključil tudi v evropsko združenje Europa Cinemas in postal eden najbolj dejavnih manjših kinov v državi.

Program domžalskega kina temelji na rednem prikazovanju kvalitetnega in umetniškega filmskega programa, ki so ga razdelili na 3 abonmajske filmske programe, na široko ponudbo filmov za izven, letne projekcije na prostem ter stalno in odmevno filmsko vzgojno delo z mladimi.

Mestnega kina Domžale ne bi bilo brez stalne, zlasti finančne podpore Občine Domžale. Ta skrbi za redno posodabljanje in dopolnjevanje kvalitetne opreme, ki jo predstavlja kvalitetni digitalni projektor, posodobljena zvočna tehnologija, večje prenosno filmsko platno za predvajanje na prostem. V letu 2017 je bila izvedena večja investicija v nakup novega dvoranskega kino platna ter izboljšavo zvočne tehnike (zvočniki Wassman). Projekt, ki je bil v celoti vreden okoli 22.000 eur, je z 20.000 eur sofinancirala tudi Občina Domžale. V letu 2018 je bil s finančno pomočjo Občine Domžale v višini 30.000,00 eur kupljen digitalni prenosni kino projektor, v skupni vrednosti  33.964,43 eur, za potrebe Letnega kina pa tudi skladiščni kontejner. Celotni stroški posodobitve projekcijske tehnike v Letnem kinu so znašali 42.300 eur. 

Že od začetka se Mestni kino Domžale posveča mladim občinstvom, kar je z leti obrodilo  sadove, saj je trenutno četrtina gledalcev mlajših od 25 let. Program skušajo pospremiti z zanimivimi dodatnimi dejavnostmi v slogu »event cinema« koncepta. Vsak slovenski film skušajo predstaviti z domžalsko premiero in obiskom filmske ekipe. Filmski pogovori se v Mestnem kinu Domžale odvijajo vsak mesec po izbranih projekcijah filmov. Gre predvsem za angažirane, družbeno kritične, strokovne in dokumentarne filme, ki jim namenjajo posebno pozornost in kar kličejo k bolj podrobni obravnavi. Pogovore vodijo različni moderatorji, bodisi iz ekipe Mestnega kina Domžale, bodisi zunanji sodelavci, ki jih angažirajo zaradi njihovega poznavanja določene tematike. Od leta 2014 izvajajo Letni kino v Češminovem parku, temu pa se je z leti pridružil še Kino Kamfest pri severnih sosedih v Kamniku, izjemnega odmeva in obiska je bilo deležno Filmsko kopališče na domžalskem bazenu, in letošnja noviteta - Filmski večeri v Arboretumu. 

In kaj bi si želela filmska ekipa Mestnega kina Domžale za naprej: pogrešajo kakšnega stalnega sodelavca več; ostaja želja in upanje na dvorano, ki bi služila le kinu, usposobitev manjše dvorane za butične projekcije, obiskovalcem pa bi radi ponudili predvsem več udobja z novimi sedeži –  in ja, ostaja upanje, da se bo s časom, potrpljenjem in dobrim delom to tudi uresničilo.

Vsaka od dosedanjih 5000 projekcij pomeni celosten kulturni dogodek, za vsak predvajani film je pripravljen opis, fotografija, napovednik, izobešen plakat na številnih mestih, pripravljeni telopi; vsakomesečno se pripravi posebna filmska zloženka, redno se objavljajo napovedi in odmevi na družabnih omrežjih… Filme premišljeno izbira programski vodja, zavrteti ga mora vestni kinooperater ali kinooperaterka. Vse to so ljudje , ki so v preteklosti, in še vedno soustvarjajo Mestni kino Domžale. 

Na priložnostni slovesnosti v soboto, 19. oktobra 2019, natančno ob 10. obletnici prve projekcije, se jih je spomnil vodja ekipa Mestnega kina Domžale Jure Matičič:

Matjaž Marinič, s katerim sta skupaj skočila v filmske vode,
Milan Marinič, ki je v to verjel,
Cveta Zalokar, ki v to verjame še danes,
Rok Kete, ki je čaral centimetre in zrisal projekcijsko kabino na balkonu,
Zlato Gajšek, ker zna še danes spretno zlepiti strgan filmski trak,
Miro Sešek, ker se je zlepa naučil delati s 35mm projektorjem,
Bojan Bajsič, s številnimi koristnimi nasveti,
Matej Lavrenčič, avtor napovednika, ki ga vidite na začetku in ki je ustvaril tudi jubilejni napovednik ob 10. obletnici,
Jernej Koren, potrpežljivi vodja tehnične ekipe, 
Blaž Flerin, Lina Steiner in Žiga Krevs - kinooperaterji,
Lučka Berlot ter druge sodelavke in sodelavci pri programih filmske vzgoje.

Najbolj veseli pa so v Mestnem kinu Domžale svoje zveste publike, vseh gledalcev in gledalk, ki zaupajo njihovemu programu…

Praznovanje 10. obletnice Mestnega kina Domžale, 19.10.2019 













 
November 2019
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30