Hornist Andrej Žust je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki je našel mesto pri enem najuglednejših orkestrov na svetu. Z uspešno opravljeno avdicijo pri Berlinskih filharmonikih, s katerimi so sodelovala najvidnejša imena klasične glasbe, so se mu izpolnile sanje. Delo mu je v užitek, je povedal po letih skupnega muziciranja. "Mislim, da so želja ali sanje marsikaterega mladega glasbenika biti član orkestra Berlinske filharmonije. To so bile tudi moje sanje, tako da včasih še vedno skoraj ne morem verjeti, da mi je uspelo. Delo v orkestru mi je resnično v užitek, ne samo meni, ampak tudi mojim kolegom, zato je v orkestru res prijetno vzdušje. S kolegi ne igramo samo v orkestru, temveč sodelujemo v različnih komornih sestavih, izvajamo koncerte, predstave za otroke, itd.," je povedal Žust.

Na avdicijo za prosto delovno mesto v elitnem orkestru, ki so ga v preteklosti vodili legendarni dirigenti, od Hansa von Bülowa, Wilhelma Furtwänglerja, Sergiuja Celibidacheja, do Herberta von Karajana in Claudia Abbada, je bil povabljen, pred tem je bil dve leti Karajanov štipendist pri orkestru. Za delovno mesto v orkestru je postopek tekel drugače. Najprej se je moral, kot vsak kandidat, ki je hotel na avdicijo, prijaviti na razpis, nato je sekcija rogov pregledala prijave in odločila, koga bodo povabili. Od okoli 100 prijavljenih je bilo na dvostopenjski preizkus nazadnje povabljenih okoli 30 glasbenikov, od teh jih je v glavno avdicijo napredovalo 13. "Na avdiciji posluša in ocenjuje celoten orkester in za uspešno opravljeno avdicijo mora kandidat dobiti vsaj 51 odstotkov glasov orkestrašev. Na koncu zmaga tisti, ki je najbolje pokazal tehnično pripravljenost, odlično intonacijo in interpretacijo in s tem prepričal člane orkestra, da ga sprejmejo medse. In leta 2011 sem bil ta srečnež jaz," se je spomnil Žust.

*****

Rad imam programe, ki so izven cone udobja, ki pretresejo in zbudijo naša čustva, nas odprejo, naredijo ranljive, kar je tudi v mojih očeh namen in poslanstvo glasbe. Seveda so lahko takšni programi včasih za koga neprijetni, premalo sproščujoči ali zabavni, spet za drugega ravno pravšnji, kot v marsičem je tudi v tem težko ugoditi vsem.

Poleti sem obiskal nekaj festivalov po svetu, kjer sem lahko doživel, kakšno moč imajo lahko določeni programski izbori na publiko in sicer na ljubitelje glasbe, ki zapustijo udobje domače sredine in pripotujejo poslušati klasične koncerte namesto da bi se odpravili na morje?! Brez bleščic, poletnih toilet … le za svojo dušo …

V spomin so se mi  še posebno vtisnil  obrazi ganjenih poslušalcev na znanem poletnem festivalu v mali ribiški vasici na Irskem. Na koncertu, kjer je kot zadnja točka sporeda tik pred polnočjo (!) izzvenel Messiaenov "Kvartet za konec časa”. Skladba, ki je s svojim ozadjem vse prej kot lahka in poletna. Vsak izmed poslušalcev je v sebi podoživel svoje občutke in v svoj dom oz. hotel odšel spremenjen, z vidnimi posledicami na obrazu … Jaz kot eden izmed poustvarjalcev, pa sem lahko začutil, zakaj je tak privilegij biti glasbenik. Izrazi na obrazih, ki govorijo brez besed,več kot vse hvale in kritike.

V minulih sezonah so bili pri nas bolj kot glasbeniki v ospredju sami programi, njihova sporočila … Letos si bomo malo odpočili od programov in njihovih posledic in oder prepustili našim glasbenikom, ki delujejo na tujem. Na treh koncertih se bodo predstavili trije, s svojimi kolegi iz matičnih orkestrov, Berlinskih filharmonikov, Dunajskih filharmonikov in Orkestra Bavarskega radija.

Na preostalih treh pa se bodo  predstavili kot nekakšne "mini slovenske klasične reprezent-ance” :). Draga publika, dragi abonenti želim vam čim več zadovoljstva ob poslušanju naše ,, gastarba-jterske reprezentance ,, in njihovih kolegov, ki so odlikovani in hvaljeni  in spoštovani povsod po svetu.

Mate Bekavac

*****

Program:

Ludvig van Beethoven: Sonata za rog in klavir v F-Duru, op.17

1. Allegro moderato

2. Poco Adagio, quasi Andante

3. Rondo, Allegro moderato

 

Robert Schumann: Adagio und Allegro za violončelo in klavir, op.70

 

Franz Schubert: Auf dem Strom, D.943 za violončelo, rog in klavir

 

*****

 

Richard Strauss: Alphorn, op.15 Nr.3 za violončelo, rog in klavir

 

Klavir Solo 

 

Claude Debussy (arr. David Riniker): Petit Suite za violončelo, rog in klavir

1. En Bateau

2. Cortége

3. Menuet

4. Ballet