Odtujeni polsestri iz Izole sta zaradi okoliščin prisiljeni živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani. Kot dva popolnoma različna karakterja je njuno sobivanje najprej povod za številne prepire in tragikomične zaplete, a na koncu vendarle obvelja, da sta sestri le sestri, pa čeprav sta le polsestri. Film Damjana Kozoleta (Nočno življenje) je prejel vesno za najboljšo žensko vlogo v Portorožu, svetovno premiero pa je doživel v uradnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

nagrade 
Festival slovenskega filma (vesna za najboljšo glavno žensko vlogo za Lizo Marijina)

»Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, po navadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata. /…/ Polsestro vidim kot film čustvenih napetosti in na drugi strani dramske spontanosti s trenutki človeške norosti, humorja in sreče. Živimo v nevarnih časih, v katerih prosperirajo norci in psihopati, zato je vse, kar nam ostane, sočutje. In humor.« Damjan Kozole

Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Brežicah. Kot režiser in scenarist se je podpisal pod celovečerne igrane filme Usodni telefon (1987), Remington (1988), Stereotip (1997), Porno film (2000), Rezervni deli (2003), Delo osvobaja (2005), Za vedno (2008), Slovenka (2009) in Nočno življenje (2016) ter dokumentarne celovečerce Rojevanje Leara (1993), Dolge počitnice (2012) in Kustosova soba. Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno? (2018)

Njegovi filmi so prejeli številne nagrade in nominacije. Rezervni deli so bili nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight & Sound pa jih je leta 2008 uvrstila med deset najpomembnejših filmov nove Evrope. Za Nočno življenje je Kozole prejel nagrado za najboljšo režijo v Karlovih Varih in štiri vesne na Festivalu slovenskega filma. V Portorožu je bil istega leta za najboljši dokumentarec razglašen njegov kratki film Meje. Damjan Kozole je dobitnik Župančičeve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dosežke v umetnosti in kulturi.

»Ni lahko najti svežega pogleda na pogosto raziskovani svet disfunkcionalnih družin, a prav to uspe slovenskemu režiserju Damjanu Kozoletu z izjemno zabavno Polsestro. Gre za precejšen odmik od njegovega prejšnjega filma Nočno življenje, za katerega je leta 2016 prejel nagrado za režijo v Karlovih Varih; medtem ko je bilo omenjeno delo vizualno osupljivo, dramatično in nepopustljivo mračno, gre tokrat za bolj intimno in dostopno značajsko študijo, ki je sicer manj filmska, a zelo smešna in pripovedno bolj zadovoljujoča. /…/ Prav lahko bi se našel kdo, ki bi se mu zdelo scenarij vredno prirediti v film za angleško govoreče občinstvo.«  Demetrios Matheou, Screen Daily

»Napetosti polno, a pogosto komično soočenje dveh nergaških sester, ki se spopadata z desetletji nerešenega vzajemnega sovraštva, se pred nami odvija kot učna ura iz ‘biti-čim-bolj-pasji’. Toda Kozole, ki se je v prejšnjih filmih ukvarjal s težjimi temami, kot so trgovina z ljudmi, politična korupcija in prostitucija, tokrat kljub mračni vsebini /…/ naslika bolj svetel, pa tudi bolj smešen portret svoje balkanske domovine.« Stephen Dalton, The Hollywood Reporter

»/…/ izjemno precizna študija odtujitve in nezmožnosti komunikacije. /…/ Film zaznamujejo izpiljen dialog, pošten odmerek črnega humorja in povsem naravna igra.« Lenka Tyrpáková, Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih

»V lik uporniške Neže je Liza Marijina vnesla slojevitost in globino, ki subtilno namigujeta na skrita in potisnjena čustva, ki se skrivajo za navidezno grobostjo, nesramnostjo in samoironijo. Z natančnimi in dobro umerjenimi sredstvi ji uspe postopno razkrivanje emotivnega odpiranja svoje junakinje.« utemeljitev nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma