»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI«
Razstava vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj kot odraz slovenske bivalne kulture v 1. polovici 20. stoletja
5. oktober – 20. november 2021

Razstava se pridružuje ostalim dogodkom po Sloveniji v okviru projekta DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE (25.9. – 9.10.2021): DOBER TEK!

Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v torek, 5. oktobra 2021, ob 18. uri.

Po razstavi bosta vodili avtorici razstave:
Veronika Pogačar, zbirateljica in ohranjevalka slovenske oblačilne dediščine
Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja

Postavitev razstave:
Katarina Rus Krušelj, Roman Kos

Za pogostitev po starih receptih bodo poskrbele:
Ivankine dobrote iz Radomelj, z Ivanko Brodar in hčerjo Ivi
in pokrovitelj odprtja:
Vinska klet Vidmar Domžale

Vstop prost.

Za udeležbo na odprtju in ogledu razstave veljajo aktualni zdravstveni ukrepi, vključno izpolnjevanje PCT pogojev. Hvala za razumevanje.

Razstava bo na ogled od 6. oktobra do 20. novembra: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.


Zadnja v posteljo, prva pokonci pa bo vedno kaj dobrega v lonci

Vsaka vezenina nosi svojo življenjsko zgodbo. Ob tokratnem raziskovanju slovenske kulinarične dediščine so zbrane iz zapuščine domžalske muzejske hiše Menačenkova domačija, nekdanjega bivališča kmečko-obrtniške družine Ahčin, ki se je preživljala s krojaštvom. Iz bogate muzejske zbirke, ki nastajala tudi pod pokroviteljstvom domžalskega Društva narodnih noš, bodo predstavljeni stenski prti z različnimi izvezenimi šegavimi napisi in umetelnimi okrasi s pridruženimi belimi predpasniki nekdanjih kuharic, ki jih je zbrala zbirateljica Veronika Pogačar. V njihovih kuhinjah ni manjkalo kuharskih knjig, jedilnih knjižic, zapiskov in fotografij iz prvega gospodinjskega tečaja v Domžalah, daljnega leta 1912, katerega glavna naloga je bila vzgojiti spretne gospodinje, dobre matere in žene. Mednje se je zapisala tudi Anica Ahčin, gospodinja in šivilja slamnikov v nekdanji slamnikarski tovarni v Domžalah in tujini, ki jo je ob koncu 1. svetovne vojne v prerani grob položila epidemija španske gripe.
Ob tokratni priliki predstavitve kulinarične dediščine naših krajev smo podrobno pregledali njene kuhinjske knjige iz predvojnega časa in jih v večni spomin, preden zbledijo, digitalizirali za javno uporabo:

Jedilni listki iz Gospodinjskega tečaja v Domžalah, 1912
Jedilni listki – recepti iz Gospodinjskega tečaja v Domžalah, 1912
Kuhinjska knjiga Anice Ahčin

Kako dragocen je lahko več kot 100-letni zapis receptov za takratne jedi, ki so jih kuhali v naših krajih? Neprecenljiv.
Kako so si mlada dekleta krajšala prosti čas in krepila vzorni zgled v tedanjih družbenih krogih? Z vezenjem bolj ali manj zapletenih vzorcev ali vsaj monogramov na predpasnike, da so si pripravile lepe bale, preden so se poročile.
Kaj je lahko še bolj preprosto kot prtič obešen v delovnem okolju kuhinje z namenom zaščite stene? Skozi leta so stenski prti postali prostori za vezeno izražanje umetnosti in modrosti srčnih žena, ki so ljubile svoje družine, jih bodrile in vzgajale.
Danes so enostavne jedi, stenski prtiči in umetelno zašiti in okrašeni predpasniki skorajda izginili iz sodobnih slovenskih domov, a ne iz naših spominov, saj jih še danes prepoznavamo kot pomemben odraz pretekle slovenske bivalne kulture ter izraz ljudske umetnosti, ki je bila razumljiva ravno zaradi preprostosti sporočil.

Katarina Rus Krušelj

Gospodinjski tečaj v Društvenem domu v Domžalah, 1912. (avtor Peter Naglič; vir: zasebna zbirka Matjaža Šporarja)
Eden od ohranjenih stenskih prtičev iz zbirke Menačenkove domačije, verjetno iz obdobja med obema vojnama.
Naslovnica kuhinjske knjige iz zapuščine Anice Ahčin, Menačenkova domačija, Domžale 1912.
Anica Ahčin v Linzu kot šivilja slamnikov, Menačenkova domačija, pred 1. sv. vojno.
Čokoladne šnite!
Vzemi  16 dkg putra 6 rumenjakov 10 dkg cukra vse to dobro zmešaj, prideni še 16 dkg čokolade in od 6 beljakov sneg 9 dkg moke zmešaj potem deni na pleh, ko je pečeno namaži z mezgo prevesi čez pol in deni eno vrh drugega potem zreži na koščke podolgovate. Naredi glazuro 15 dkg cukra 15 dkg čokolade 4 ½ žlice vode deni da zavre in mešaj tako dolgo da je gladko in oblij koščke potem pusti, da se glazura posuši.








»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI«

Zvrst: razstava
Dolžina: 25.9. – 9.10.2021
Lokacija: Menačenkova domačija

»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI«

zvrst: razstava
dolžina: 25.9. – 9.10.2021
lokacija: Menačenkova domačija
»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCI PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCI«
Razstava vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj kot odraz slovenske bivalne kulture v 1. polovici 20. stoletja
5. oktober – 20. november 2021

Razstava se pridružuje ostalim dogodkom po Sloveniji v okviru projekta DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE (25.9. – 9.10.2021): DOBER TEK!

Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v torek, 5. oktobra 2021, ob 18. uri.

Po razstavi bosta vodili avtorici razstave:
Veronika Pogačar, zbirateljica in ohranjevalka slovenske oblačilne dediščine
Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja

Postavitev razstave:
Katarina Rus Krušelj, Roman Kos

Za pogostitev po starih receptih bodo poskrbele:
Ivankine dobrote iz Radomelj, z Ivanko Brodar in hčerjo Ivi
in pokrovitelj odprtja:
Vinska klet Vidmar Domžale

Vstop prost.

Za udeležbo na odprtju in ogledu razstave veljajo aktualni zdravstveni ukrepi, vključno izpolnjevanje PCT pogojev. Hvala za razumevanje.

Razstava bo na ogled od 6. oktobra do 20. novembra: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.


Zadnja v posteljo, prva pokonci pa bo vedno kaj dobrega v lonci

Vsaka vezenina nosi svojo življenjsko zgodbo. Ob tokratnem raziskovanju slovenske kulinarične dediščine so zbrane iz zapuščine domžalske muzejske hiše Menačenkova domačija, nekdanjega bivališča kmečko-obrtniške družine Ahčin, ki se je preživljala s krojaštvom. Iz bogate muzejske zbirke, ki nastajala tudi pod pokroviteljstvom domžalskega Društva narodnih noš, bodo predstavljeni stenski prti z različnimi izvezenimi šegavimi napisi in umetelnimi okrasi s pridruženimi belimi predpasniki nekdanjih kuharic, ki jih je zbrala zbirateljica Veronika Pogačar. V njihovih kuhinjah ni manjkalo kuharskih knjig, jedilnih knjižic, zapiskov in fotografij iz prvega gospodinjskega tečaja v Domžalah, daljnega leta 1912, katerega glavna naloga je bila vzgojiti spretne gospodinje, dobre matere in žene. Mednje se je zapisala tudi Anica Ahčin, gospodinja in šivilja slamnikov v nekdanji slamnikarski tovarni v Domžalah in tujini, ki jo je ob koncu 1. svetovne vojne v prerani grob položila epidemija španske gripe.
Ob tokratni priliki predstavitve kulinarične dediščine naših krajev smo podrobno pregledali njene kuhinjske knjige iz predvojnega časa in jih v večni spomin, preden zbledijo, digitalizirali za javno uporabo:

Jedilni listki iz Gospodinjskega tečaja v Domžalah, 1912
Jedilni listki – recepti iz Gospodinjskega tečaja v Domžalah, 1912
Kuhinjska knjiga Anice Ahčin

Kako dragocen je lahko več kot 100-letni zapis receptov za takratne jedi, ki so jih kuhali v naših krajih? Neprecenljiv.
Kako so si mlada dekleta krajšala prosti čas in krepila vzorni zgled v tedanjih družbenih krogih? Z vezenjem bolj ali manj zapletenih vzorcev ali vsaj monogramov na predpasnike, da so si pripravile lepe bale, preden so se poročile.
Kaj je lahko še bolj preprosto kot prtič obešen v delovnem okolju kuhinje z namenom zaščite stene? Skozi leta so stenski prti postali prostori za vezeno izražanje umetnosti in modrosti srčnih žena, ki so ljubile svoje družine, jih bodrile in vzgajale.
Danes so enostavne jedi, stenski prtiči in umetelno zašiti in okrašeni predpasniki skorajda izginili iz sodobnih slovenskih domov, a ne iz naših spominov, saj jih še danes prepoznavamo kot pomemben odraz pretekle slovenske bivalne kulture ter izraz ljudske umetnosti, ki je bila razumljiva ravno zaradi preprostosti sporočil.

Katarina Rus Krušelj

Gospodinjski tečaj v Društvenem domu v Domžalah, 1912. (avtor Peter Naglič; vir: zasebna zbirka Matjaža Šporarja)
Eden od ohranjenih stenskih prtičev iz zbirke Menačenkove domačije, verjetno iz obdobja med obema vojnama.
Naslovnica kuhinjske knjige iz zapuščine Anice Ahčin, Menačenkova domačija, Domžale 1912.
Anica Ahčin v Linzu kot šivilja slamnikov, Menačenkova domačija, pred 1. sv. vojno.
Čokoladne šnite!
Vzemi  16 dkg putra 6 rumenjakov 10 dkg cukra vse to dobro zmešaj, prideni še 16 dkg čokolade in od 6 beljakov sneg 9 dkg moke zmešaj potem deni na pleh, ko je pečeno namaži z mezgo prevesi čez pol in deni eno vrh drugega potem zreži na koščke podolgovate. Naredi glazuro 15 dkg cukra 15 dkg čokolade 4 ½ žlice vode deni da zavre in mešaj tako dolgo da je gladko in oblij koščke potem pusti, da se glazura posuši.








 
Marec 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31