Že to, da tale zapis začnem z zadnjo črko naše abecede, napoveduje izjemno zanimivo razstavo vsega, povezanega s pisavami in znaki, ki simbolizirajo glasove. Sestavi glasov so besede, sestavi besed so misli. Ker glasove izgovorimo, pomeni, da lahko izražamo svoje misli, da jih slišijo drugi – pa tudi mi sami.  Misli so torej vedno v povezavi z govorom, govorjeno pa lahko tudi zarišemo, ali drugače rečeno - zapišemo. 

Prav zato, ker smo začeli z zadnjo črko, si zamislimo, kako, oziroma zakaj je pisava sploh nastala. Kdo jo je potreboval in zakaj si jo je izmislila? Zakaj ima abeceda malo manj kot trideset znakov? Katera je bila prva podlaga za pisanje črk in katere so bile prve črke, prva črkovna vrsta, ki je upodabljala glasove? Mogoče niti ni bila popolna in je kaj manjkalo, a zagotovo je bila genialna. Morda še ne veste, da jo je ustvarila ženska? 

Zaradi istih vprašanj, a z že dolgo uveljavljenimi oblikami črk, so se pred četrt stoletja odločili odkrivati in kreirati nove črkovne vrste. Začelo se je v Šmartnem v Brdih, ker je to najprimernejši kraj za tako ustvarjanje: ozračje, klima, krajinski relief, izjemno bogata »knjižnica« vinskih in vseh drugih okusov, ki so na zanimivo ustvarjalno pot pospremili tipografske delavnice študentov in profesorjev, od blizu in daleč.

Sproščenost in kreativni pogovori med udeleženci, niso namenjeni samo oblikovanju črk, na ta srečanja pridejo oblikovalci in arhitekti različnih zanimanj in usmeritev. Temeljno znanje o črkovnih in znakovnih vrstah jim pomaga pri njihovi nadaljnji poti: odpre jim obzorja kreativnega duha in humanizma, skritega v različnih oblikah in proporcih znakov za izražanje naših misli, odkritij in lepot besed.

Kreativnost  v tako posebnem območju oblikovanja, kot je tipografija, je v tem času dala skoraj petsto novih oblik črkovnih vrst, kar pomeni, da je možnosti v oblikovanju črk, številk in znakov, zares ogromno. 

Sicer pa: vsak, ki še ročno piše, to počne na svoj način, s sebi lastnimi oblikami, nagnjenostjo pisave, širinami posameznih črk, ki v orkestru dajejo zapisanemu pomen, včasih celo odločajo o vsem. Če pa smo natrenirani v kaligrafiji, pa s posebej prirejenimi pisali (risali) že posegamo v umetnost krivulj, serifov, pik in vseh sort linij: tankih in širokih, z vratolomnimi zasuki in blago vzvalovanimi vratovi. Da o trebuščkih in pazduhah ne govorimo.

Na razstavi boste videli tudi anatomije in izpeljave različnih pisav: od cirilice, romiké, glagolice do hebrejske pisave, ki so v svojem bistvu povsem drugih oblik za iste glasove, kot jih pišemo z latinico.

Razstava je prava poslastica za vse, ki pišemo; naj bo to ročno ali strojno, mogoče pa je med nami tudi kdo, ki se mora tega šele naučiti…

Pridite! Z 29 črkami povemo vse!

Prijazno vabljeni!

Jurij Smole, akademski kipar