Redko se zgodi, da lahko gostimo umetniški par, kot sta Jože in Sumiko. Mirno lahko rečem, da sta oba v obdobju umetniške modrosti in predvsem – užitka, ki ga tako nežno in povedno vpletata v svoja dela. Prav to dela njune umetnine virtuozne, polne, žareče in hkrati dinamično umirjene. Z vsakim dnem, ko se mi sami spremenimo, se čudežno spremenijo tudi umetnine, ki jih gledamo, ker so nastale iz popolnega obvladovanja ustvarjanja, v kateremkoli materialu že, velikosti ali postavitvi.

Poetika njunih del je fluidna in pleše med predmeti, ki sta jih ustvarila, jih nevidno prebada in nosi pred gledalčeve čute, da zapleše tudi z njimi. Kako očitno je, da sta oba svojo kulturno provenienco, globoko in temeljito prekvasila z nordijsko, da sta se v tem ujela, tudi takrat, ko o marsičem nista soglašala. Prav to je ena bistvenih kvalitet njunih del: uglašenost in sprejemanje nesoglasij in razlik. Kako lepo je pomisliti na kaj takega – in seveda, da je to mogoče; še toliko bolj v umetninah, ki so si različne, a dihajo isti zrak blagosti in kričanja, umirjene povednosti

in glasne akcije.

Akvareli, dela iz papirja, instalacije in nizanja, prostori in teže so obvladani do te mere, da se spreminja njihova substanca; postajajo nekaj drugega – v kombinaciji z gledalcem so svetloba besed, ki bi morale urejati ta svet, čisto brez ostrih vogalov in grobih potez. Ki nagradijo gledalca - vsakič z drugo podobo, ko pride v njihov prostor šumenja in rezoniranja duš.

Jože in Sumiko že dolgo več nista vsak iz svojega konca planeta: njuna bivanjska in ustvarjalna izkušnja se dogaja na mogoče mentalno najboljšem koncu sveta – v Stockholmu. Kot otrok sem se tudi sam veselil Jožetovega obiska pri sosedih, ker je z njim na obisk prišel tudi duh s severa; prav poseben, opremljen s človeško prostostjo, ki nam je bila takrat neznana in tuja. In vsakokrat do sedaj je bilo tako. S tem je povezan in prepleten duh te razstave, duh, ki ga lahko globoko vsrkate vsakič, ko razstavo obiščete. Ampak tako je z vsemi razstavami v Galeriji Domžale.

Prijazno Vabljeni!

Jurij Smole, akademski kipar