ANA se prvič predstavlja v domačem mikrookolju z deli, ki po tematiki in potencialu sežejo daleč onstran okvirov naše kotline, čeprav so nastanjeni tu in med nami.

Slike in objekte, ki jih lahko vidite na razstavi, odlikuje predvsem interakcija z gledalcem, ki zahteva, da umetnina in njen gledalec izstopita v imaginaren skupen prostor. 

Vabijo ga v sladke pasti pogledov in nenavadne kombinacije arhetipskih sil, kjer je, izrečeno v sliki ali objektu, narejeno z velikim občutkom za barvo, motiv, kompozicijo in velikost – predvsem pa z izjemno domišljenim načinom vodenja opazovalca. 

Motivi so skoraj brez izjeme eterični in zračni; njihova teža se zgodi po presenečenju, ki ga gledalec ob pozornem gledanju doživi, pogosto šele takrat, ko že odide naprej po razstavi. V postavitvah v resnici ni umetnin, ki ne bi zahtevale od gledalca, da se z njimi vsaj malo ukvarja, jih mogoče zažge, zareže, prisluhne gibljivim slikam ali pa najde tisti kot v motrenju slike, kjer ga preseneti bleščava alter motiva, skritega v sliki h kateri pride.

Zgodi se nam tudi, da nas votlost elementov v objektu, kljub navidezni trdnosti in izrisani, zloženi povednosti, prestavi v prostor za njim, kar nam izvabi dih presenečenja in spoznanja, kako nas umetnica subtilno vodi skozi njeno razmišljanje o stvareh, njihovih pomenih in nas samih.

Še preden boste vstopili v galerijo, je ANA  že izdelala strategijo vašega ogleda in celo planirala vaše mišljenje o umetninah, ki vas bodo spremenile. Tu jo moramo poistovetiti z lebdenjem naslikanega, z nežnostmi in grobostmi dotikanja, hotene destrukcije v njenih delih in potem izstopom v grobost sveta, iz katerega vas je radovednost pripeljala na razstavo.

Vseskozi  je v delih posebna lepota, kot ogrinjalo nenavadnih stvari in misli.

Njena dela nas senzibilizirajo na tak način, da iz obiska razstave njenih del, ne pridemo več isti, kot smo prišli.

Prijazno vabljeni!

Jurij Smole, akad. kipar