Rok se zbudi v bolnišnici, kjer je po nesreči pristal nezavesten. Ne spomni se ne svojega dekleta, ne njune hiše ob jezeru. Njegov edini spomin je dom, ki ga je delil z mamo in mlajšim bratom. Toda kmalu po vrnitvi v domači kraj začne opažati, da ni dobrodošel. Medtem ko skuša brata zaščititi pred slabo družbo, počasi sestavlja mozaik svoje mračne preteklosti … Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljši celovečerec.
nagrade
Festival slovenskega filma Portorož (vesna za najboljši igrani celovečerec, scenarij, igralca, stranskega igralca in masko); Talin (svetovna premiera)
portret avtorja
Marko Šantić je na Hrvaškem rojeni ter v Sloveniji živeči režiser in scenarist. V času študija na AGRFT je posnel igrani kratkometražec Srečno pot, Nedim, ki mu je prinesel številna priznanja, med drugim nominacijo Evropske filmske akademije, nagrado za najboljši kratkometražec na festivalu v Sarajevu in glavno študentsko nagrado na festivalu v Tribeci. Leta 2013 je za celovečerni prvenec Zapelji me (2013) prejel vesno za najboljšo režijo na Festivalu slovenskega filma, kasneje pa je bil film izbran tudi kot slovenski kandidat za nominacijo za oskarja. Leta 2018 je posnel svoj drugi celovečerec Skupaj ter s Saro Hribar, eno od soscenaristk filma Zbudi me, zrežiral Lado Kamenski, nagrajeno z zlato areno za najboljši scenarij in igralko na festivalu v Pulju. Zbudi me (2022) je Šantićev tretji samostojni celovečerni film.
iz prve roke
»V zadnjih letih je svet priča zgodovinskemu revizionizmu – reinterpretaciji zgodovine. Mlajše generacije veliko časa preživijo na internetu, kjer pridobivajo napačna zgodovinska dejstva. Zdi se, da si pod tem vplivom ustvarjajo povsem drugačno podobo zgodovine, kot jo poznamo. /…/ Amnezija [glavnega lika] predstavlja sodobne posameznike, ki vedo malo o skupni preteklosti in so zato lažje potisnjeni v sovražnost do drugih kultur in sodržavljanov. Splošno nepoznavanje zgodovine je nekaj, kar vpliva na vse nas, in prav o tem govori moj četrti film. /…/ Še v prvih povojih scenarija smo bili priča velikemu migrantskemu valu z vzhoda, ko so množice ljudi drvele proti zahodni Evropi. Šlo je za trenutek, kakršnega naša generacija še ni doživela. Na televiziji smo neprestano gledali posnetke množičnega priseljevanja in domala čez noč se je pokazal naš ‘drugi obraz’; obraz družbe, ki se ima za tolerantno in razumevajočo, dokler živi v svojem zaprtem mehurčku. Takoj ko pride do trka z drugo kulturo, pa se situacija spremeni. Ko sem pisal scenarij, me je tako zanimala predvsem miselnost ‘malega’ človeka, ki se v strahu pred neznanim pridruži negativnim kampanjam, nestrpnemu govoru ter branju in širjenju lažnih novic.« Marko Šantić
odmevi medijev
»Se lahko človek resnično spremeni? Ali življenje sploh kdaj ponudi priložnost za nov začetek? Se je mogoče zares znebiti temne, sovraštva polne preteklosti? /…/ Film se morda sliši kot nekoliko lahkotnejša variacija Generacije X (American History X), toda odnosi med Slovenci in priseljenci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije so v slovenskem filmu in javnem diskurzu dejansko zelo priljubljena tema. /…/ Film, pod katerega se kot scenarista podpisujeta Šantić in Sara Hribar, predvsem pa Goran Vojnović, ki je temo raziskoval že v različnih medijih (kot režiser, pisatelj, dramatik in kolumnist), deluje pristno predvsem zahvaljujoč Henigmanovi globoko predani upodobitvi glavnega lika, da lokacij in družbenih pokrajin sploh ne omenjamo. /…/ Režiser mojstrsko izpelje tudi enega ključnih prizorov ob koncu filma – to pa je dovolj, da film pusti dober vtis in morda prebudi ljudi iz vladajoče nacionalistične norosti.« Marko Stojiljković, Cineuropa
»Odlična sodobna drama, postavljena v urbano Slovenijo, s sijajno in svežo igralsko zasedbo, ki vključuje dve ‘evropski vzhajajoči zvezdi’, izjemnim direktorjem fotografije in skrajno osredotočeno montažo /…/. Izgubljena duša v kaotičnem svetu. Izjemno filmsko doživetje, ki dokazuje moč podob.« Niki Nikitin, Filmski festival Black Nights v Talinu
»Zbudi me v aktualno tematiko vstopa skozi pomenljivo perspektivo izgube spomina, skozi katero odpira prostor za premislek o sovraštvu, nestrpnosti in nacionalizmu, pri čemer do obravnavanih tem zavzame jasno stališče. Vsi elementi filmskega jezika se med seboj učinkovito povezujejo in s tem ustvarijo sugestivno zaključeno celoto. Pogumen in za današnji čas še kako relevanten film, ki o nasilju spregovori, ne da bi ga sam reproduciral v podobi.« utemeljitev vesne za najboljši celovečerec
»Scenarij za film Zbudi me pomembno in občutljivo temo obravnava z jasne in odgovorne pozicije, a hkrati vanjo življenjsko vključuje tudi elemente duhovitosti. Pozoren je na vsak lik znotraj zgodbe, ga precizno izpelje in mu skozi nepričakovane situacije ponudi prostor za večplastnost. Avtorji brezizhodnost začaranega kroga sovraštva spretno preslikajo v domišljeno krožno strukturo, v kateri bi konec lahko spet bil začetek (filma).« utemeljitev vesne za najboljši scenarij
Domžalska premiera in filmski pogovor z ekipo filma, 10. april 2024