Pozdrav se je odvil v soorganizaciji Godbe Domžale in Slamnikarskega muzeja, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Sodelovanje domžalskega slamnikarstva in godbeništva, ki je večplastno in ima že daljšo tradicijo, je s tem nedvomno doseglo enega svojih najplodovitejših vrhuncev.

Prireditev, zaznamovano s spremenljivim vremenom, sta povezovala izkušena voditelja Boštjan Romih in Špela Šebenik, ki sta občinstvo seznanjala s pestrim sejemskim in spremljevalnim glasbeno-kulturnim dogajanjem. Odprl jo je program Slamnikarskega sejma, v sklopu katerega so nastopili otroška folklorna skupina OŠ Mengeš, pevski zborček PŠ Iška vas in pevska skupina Sončni žarek, Folklorno društvo Groblje in njihov Tercet ljudskih pevk ter zborček Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale. Poskrbeli so za prikupno uverturo, usklajeno z dolgoletno sporočilnostjo in naravnanostjo sejma.

Sledil je nastop treh okoliških prijateljskih godb, Godbe Moravče, Mengeške godbe in Godbe Lukovica, ki so bile sopostavljene na travniku pred odrom in so park oživile z izvedbo raznolikega nabora skladb, ter zatem na osrednjem odru še razgiban program izvrstnega Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale.

Za slavnostno odprtje začetka sezone nošenja slamnikov, osrednji dogodek vsakoletnega sejma, je poskrbel letošnji ambasador slamnikarstva Vlado Kreslin v spremstvu Jureta Matičiča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Jožeta Pavlija, predsednika Godbe Domžale, mag. Renate Kosec, županje Občine Domžale, in otrok iz Vrtca Urša. Čeprav ima prekmurski glasbenik doma obilico najrazličnejših klobukov, ki so že desetletja njegov zaščitni znak, mu je v zbirki vse doslej manjkal domžalski slamnik. Tega dne pa si je prvikrat na glavo poveznil še slednjega.

Godba Domžale je nato s prijateljskimi godbami družno zaigrala poskočne koračnice, njihovo igranje so pospremile spretne Domžalske mažoretke in twirlerice. Še višje, vse do neba, smo se lahko dvignili po zaslugi Big banda Godbe Domžale in častnega gosta Vlada Kreslina, ki sta na presenečenje občinstva spontano izvedla njegovo skladbo Lahko bi zletela in tako poskrbela za še odličnejše vzdušje.

Eden odmevnejših dogodkov prireditve je bila modna revija, nepogrešljiv znak sejma, ki jo je letos drugič organizirala strokovna sodelavka Slamnikarskega muzeja in nosilka nesnovne kulturne dediščine Ana Cajhen. Tokrat si jo je zamislila v znamenju praznovanja, pri čemer je bil poudarek na modi preteklosti in trajnosti. Vnovič nas je očarala s skrbno izbranimi modnimi vpogledi v preteklost in stilskimi, trajnostno naravnanimi napotki za prihodnost. Revija je bila razdeljena v tri tematske sklope. V prvem delu, ki nas je seznanil z živopisnim svetom vintage oblačil, se je avtorici revije Ani Cajhen in povezovalki Špeli Šebenik na odru pridružila Barbara Por Hrovat, strastna ljubiteljica in poznavalka vintage mode ter lastnica trgovine Divas Vintage. Sogovornica, ki je spregovorila v drugem delu revije, posvečenem narodnim nošam, je bila Veronika Pogačar, zbirateljica in ohranjevalka slovenske oblačilne dediščine. Posebna pozornost tega sklopa je bila namenjena žgečkljivejšemu delu oblačilne dediščine, spodnjemu perilu, ki so ga nekoč nosili pod nošami. Zadnji del revije je osvetlil ustvarjanje in stvaritve domačih modnih oblikovalk, ki modo povezujejo s trajnostjo, ter seveda sveže trende nošenja slamnikov. Na oder je bila povabljena Elvira Rošić Ključanin, ki je predstavila kreacije lokalne trajnostne znamke oblačil Odbita babita, ter nato še Julia Kaja Hrovat, ki stoji za znamko JKH Identity in slovi po svojih pisanih potiskih, s katerimi obuja slovensko kulturno dediščino v modernih krojih iz naravnih in ekoloških materialov. Pogovore, ki so ponudili nemalo zanimivih modnih uvidov, so dopolnili elegantni mimohodi manekenk, ki so si nazadnje poleg oblačil omenjenih oblikovalk nadele še ekstravagantna slamnata pokrivala Ane Cajhen. Ritem revije je v ozadju vseskozi narekovala trio sekcija Big banda Godbe Domžale.

Prireditev so seveda dodatno obogatili tudi številni razstavljavci (sodelovalo jih je skoraj štirideset), ki so pletli naravno-trajnostno tematsko nit sejma, značilno za Slamnikarski sejem že vse od leta 2013, ko so bili postavljeni njegovi konceptualni temelji. Obenem so potekali še rokodelski prikazi pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov, pa vodstva v Slamnikarskem muzeju po stalni razstavi 300 let slamnikarstva na Domžalskem ter občasni razstavi Godba s srcem. Izpeljan je bil tudi sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, ki je bil tokrat zasnovan kot tematsko vodenje po zgodovinskih vrtovih.

Posebej radoživo je bilo pod paviljonom v središču Slamnikarskega parka, kjer so se otroci lahko zabavali s slamnatimi balami. Ob paviljonu so se odvijale raznovrstne ustvarjalne delavnice, povezane s slamnikarsko-rokodelsko kulturno dediščino, umanjkalo ni niti razvedrilo z milnimi mehurčki in tekmovanje v družinski igri štrbunk, s katero so otroci (pa tudi odrasli) preizkušali svojo natančnost ter preverjali, kdo je ‘Dončić’ v metanju vrečk s koruzo.

Za zaključno razgibanje že tako bogatega programa pa sta poskrbela Big band Godbe Domžale z gostujočo jazz pevko Ajdo Stino Turek in nazadnje še disko-funk zasedba Soul, jazz in jaz, ki jo sestavljajo prekaljeni glasbeniki Anja Hrastovšek (vokal), Nejc Škofic (klaviature), Jan Gregorka (bas kitara) in Žiga Kožar (bobni). Oboji so ponudili interpretacije mnogih glasbenih klasik, ki so z nalezljivimi melodijami kar klicale k poplesavanju.

Lahko rečemo, da je obletniško obarvana prireditev Pozdrav iz Domžal še enkrat nazorno pokazala, da ima naše mesto bogato kulturno zgodovino, ki jo znamo ne le ohranjati, temveč tudi plemenititi, in da tisto najboljše v resnici vselej nastaja skozi sodelovanja (posameznikov, skupin, tradicij …) in ne v osami. Kaj pa nas čaka prvo junijsko soboto prihodnje leto? Že zdaj vemo, da se bomo znova zvedavo zazirali v preteklost – tudi ali celo predvsem zato, da bi drugače, bolje motrili sedanjost in odgovorneje krojili prihodnost. Se vidimo spet 7. junija 2025, ko bo že 11. slamnikarski sejem in si bomo ponovno s ponosom nadeli domžalske slamnike!

Zapisal: Blaž Cotman