Stalni razstavi
Menačenkova domačija
Zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji, je Menačenkova domačija pomemben prostor domžalske kulturne dediščine. Hiša, ki se je po domače imenovala »Pr' Menačn'k«, je bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje kot bivališče in krojaška delavnica družine Ahčin.
Arhitekturna zasnova domačije – tip hiše na vogel, kjer se v pregibu pod isto streho stikata bivalni prostor in gospodarsko poslopje – je ob prevladi tipične gorenjske hiše za domžalsko okolje nenavadna. Opremljena s starimi predmeti in pohištvom je avtentičen prikaz nekdanje podobe hiše in življenja kmečko-obrtniške družine.
Od leta 2003 je domačija obnovljena in preurejena. Bivalni del hiše je namenjen etnografski zbirki, v gospodarskem delu pa so urejeni razstavni prostori za likovne in muzejske razstave. Podstrešni prostor je namenjen stalni postavitvi umetniških del kiparja Franceta Ahčina in počitku zunanji zeliščni vrt.
Družina Ahčin leta 1945
Družina Ahčin pred hišo leta 1955
DEJAVNOSTI V DOMAČIJI Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Z izoblikovanim konceptom ter v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino temelji na različnih vsebinsko povezanih dogodkih: razstave, likovni natečaji, večeri ljudskega pripovedništva, ustvarjalne in rokodelske delavnice itd.
Program je namenjen vsem generacijam ljudi, saj z njim obujamo preteklost, predstavljamo ter ohranjamo ljudsko izročilo in umetnost, posredujemo vedenja o najrazličnejših oblikah dediščine lokalne skupnosti, poučujemo ter ustvarjamo. Mlajšim udeležencem ponujamo tudi pedagoški program, preko katerega spoznavajo življenje in zgodbe prednikov ter jih primerjajo s sedanjostjo. Na tak način (s)oblikujejo zavest pripadnosti nacionalnemu ter lokalnemu okolju in tradiciji.
Vabljeni v domačnost toplega doma, kjer se z roko v roki srečujeta preteklost in sedanjost.
Sobotna ustvarjalnica s slikarko Arven Škati Kralj Szomi, februar 2014
Kipar France Ahčin (Domžale 1919 – Buenos Aires 1989) Kot najstarejši od domžalskih Menačenkovih sinov je France na Tehnični srednji šoli v Ljubljani obiskoval kiparski oddelek in se po končanem šolanju izpopolnjeval pri priznanem slovenskem umetniku Francetu Kralju. Pred drugo svetovno vojno delal v Hrovatovi podobarski delavnici v Domžalah, nato pa diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Firencah v Italiji, kjer je bil za najboljše diplomsko delo nagrajen. Po vojni je nekaj časa deloval v Rimu, nato je odšel v Argentino.
V Argentini je opremil več cerkva, izdelal nekaj spomenikov za slovensko skupnost in likovno opremil slovenski prevod argentinskega epa Martín Fierro. Ustanovil je lastno tovarno umetniške keramike ter poučeval na tamkajšnji slovenski umetniški šoli, kasneje tudi na svojem domu. Razstavljal je v pomembnih galerijah v Argentini, postal je član Združenja argentinskih likovnih umetnikov in sodeloval v Nacionalnem salonu kiparstva. Njegovo delo v žgani glini, bronu in lesu se uvršča med visoke dosežke slovenskega kiparstva, opazili so ga tudi priznani argentinski likovniki kritiki. Leta 1989 je prvič in zadnjič razstavljal v svojem domačem kraju ter v Ljubljani, saj je po vrnitvi v Argentino še isto leto umrl.
Domžalčan, ki je večji del življenja živel v Argentini, je Občini Domžale zapustil neprecenljivo zbirko kiparskih del, katere del je že razstavljen v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Ideja o novi predstavitvi zbirke je zorela več let. Njegova ustvarjalnost, ki se sedaj predstavlja na podstrešju njegove rojstne hiše – muzejske hiše Menačenkova domačija, se z razstavljenimi deli v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale povezuje v celoto.
EP O MARTÍNU FIERRU
je spesnil argentinski pesnik José Hernández. Opisuje dramatično zgodbo gavča*, živečega v argentinskih pampah**. Je pomemben prispevek k takratnemu družbenemu razvoju Argentine. Napisan je v pogovorni španščini in predstavlja vrhunec žanra gavčevske poezije.
Leta 1970 ga je v slovenščino prevedel dr. Tine Debeljak in ga posvetil 90-letnici prihoda Slovencev v Argentino. France Ahčin je knjigo likovno opremil s 16 reliefi. V središče pripovednih prizorov je postavil človeško figuro, npr. gavča Martína Fierra, njegovo ženo, soborce, Indijance, ki se vsebinsko nanašajo na izbrane dele iz pesnitve.
Cikel reliefov v žgani glini je kasneje vlil v bron in v tej obliki je bil prvič prikazan v Sloveniji leta 1989. Danes je zbirka reliefov razstavljena v dveh delih: v Menačenkovi domačiji in v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
* pastir velikih čred v latinskoameriškem okolju
** obširen travnat svet z visoko travo v Južni Ameriki