Tokratna gostujoča razstava, ki je last Veleposlaništva Republike Litve v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem s predstavništvom na Dunaju, bo pripotovala k nam iz Muzeja Velenje, za vso pomoč se jim iz srca zahvaljujemo. Na ogled bo tradicionalno litovsko slamnato okrasje – Sodai – v slovenskem prevodu vrtovi –, ki so slamnate skulpture, mobile, izdelane iz geometričnih oblik, z dodanimi okraski (angeli, ptice, zvezde …). Zaradi svojih geometričnih oblik, zlasti trikotnikov in kvadratov, naj bi zrcalili vzorec vesolja, zato so povezani z duhovnostjo in varovanjem človeka. Prvotno so jih imeli obešene skozi celo leto, za dekoracijo, še posebej pa so jih in jih še vedno zaradi svojih simboličnih in verskih pomenov izdelujejo in obešajo ob posebnih priložnostih – božiču, veliki noči, krstu, poroki, rojstnih dnevih. Lahko bi rekli, da prinašajo srečo, blaginjo in varujejo hišo oziroma osebe, ki so jim namenjeni. 

Zgodba o izdelavi okrasja je podobna domžalski. Slamo so v poletnih mesecih poželi, posušili, razkolenčkali, sortirali po barvi in debelini, shranili, jeseni in pozimi pa so izdelovali okrasje in ga obešali po kmetijah, pri tem pa naj bi bili zelo radodarni. Ko je slama pripravljena, jo razrežejo na dele želene dolžine in skozi votla stebla napeljejo nit, da jih povežejo v verigo geometričnih elementov, ki tvorijo celoto – mobile, ki je ne glede na vzorec vedno simetričen in ki, potem ko je enkrat obešen, med premikanjem in vrtenjem ustvarja različne vzorce. 

Ukoreninjeni v litovsko ljudsko umetnost in rokodelstvo so leta 2023 postali del Unescovega reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva. Znanje in tradicija se prenašata iz roda v rod, znotraj družinskega kroga ali na različnih dogodkih, kot so festivali, razstave in sejmi. Organizirajo tudi delavnice, večinoma pa jih izdelujejo ženske. Kot so zapisali na uradni spletni strani Unesca, sodai »skupnostim, ki jih še izdelujejo, zagotavljajo občutek skupne kulturne dediščine in povezanosti s preteklostjo, hkrati pa krepijo odnose, medgeneracijske vezi in kulturno raznolikost«. 

Vljudno vabljeni!

Ivana Potočnik