Tudi glasbeni inštrumenti so skozi stoletja doživljali razvoj. Le redki so bili – kot na primer večina godal – tudi včasih takšne oblike kot danes (obenem pa sta njihova kvaliteta in tudi cena neprimerljivi z današnjimi). Klavir je z razvojem romantičnega pojma virtuoza radikalno spremenil videz in zvok. Chopin in Liszt sta s svojim igranjem navdihovala tudi nastanek novih inštrumentov, ki so bili zvokovno ter tehnično bolj primerni njihovi izraznosti. Izdelovalec klavirjev Carl Bechstein, ki je veljal za glavnega nemškega izdelovalca pred Steinwayem, je takrat za Liszta izdelal nov klavir. Danes ta znamka doživlja preporod in se približuje samemu vrhu, od letos pa je Bechstein tudi naš novi hišni klavir. Klavirska glasba 19. stoletja je zelo poetična, intimna in je zelo dobro izpolnjevala nove zvočne ideale, predvsem potrebo po individualnosti in novem profilu pianista – virtuoza in skladatelja.

Na koncertu sicer verjetno ne boste slišali najbolj tipičnih skladb za klavir, boste pa doživeli različice za klavir štiriročno. Le-te so doživele svoj razcvet prav v romantiki, z originalnimi skladbami romantičnih mojstrov (Schubert, Schumann, Brahms, Mendelssohn, Dvoržak…) in tudi priredbami orkestrskih skladb za hišne zabave in potrebe študija. Na presenečenje mnogih bo osrednja točka koncerta Prva simfonija Gustava Mahlerja v priredbi dirigenta Bruna Walterja. Zagotovo je to velikanski izziv za tiste, ki si drznejo tako monumentalno delo izvesti na enem samem inštrumentu. Toliko različnih barv je treba izvabiti iz enega samega glasbila in skladbi ob tem dati novo, morda še bolj osebno noto, ne da bi pri tem izgubila na svoji prepoznavnosti. Gre verjetno bolj za iluzorno iskanje novih izraznosti, ki v stočlanskem orkestru z omejenim številom vaj niso možne. Ob vstopu v 20. stoletje je bila na Dunaju pogosta praksa, da so skladatelji (predvsem Schönberg in njegov krog) prirejali Mahlerjeve simfonične skladbe za manjše zasedbe, tako da so bile lahko izvajane tudi v salonih, za manjši krog ljubiteljev in poznavalcev ter umetnikov.

Izabella Simon in Dénes Várjon sta pianista-poeta, ki iščeta svetove in glasbene izraznosti, ki so podobni tudi delu moje vizije. Oba sta del bogate madžarske poustvarjalne tradicije komorne glasbe, ki sega tja do Liszta in je s tem zelo primerna za naše letošnje romantično glasbeno romanje.

Mate Bekavac