Pred časom, ko se je Maja prvikrat predstavila v Menačenkovi domačiji, so se ji odprla vrata za ustvarjanje v umetnosti najstarejših korenin, izjemno dolgega trajanja in nepreglednih količin narejenega. Zgodba kiparstva traja od nekdaj in je tekla vzporedno in skupaj s spremembami v človeštvu.  

Naj bom kratek: kiparstvo in ta moment, ki ga živimo, gresta težko skupaj, a novi upi obstajajo in tak up je Maja.

Ta razstava je velik prestop v resnost izdelave, izdelanost koncepta in vse tisto, kar je sopomenska spremljava sodobnega kiparstva. Zelo povedno je, da začenja pri sebi in s seboj, kot bi se v kiparstvo pravkar rodila. Predmeti, ki jih je naredila, so za osebno uporabo in so del njene osebne imažerije – prav mogoče iz njene fantastike. Ne morem se znebiti vtisa o povezanosti njenih idej s tistimi iz sodobnih filmov, pri čemer so njene stvaritve izčiščene in bolj kiparske.

Zelo pomembno je, da se ukvarja tako s celoto kot tudi z detajli, ki so osupljivi in izdelovalsko-kompozicijsko dovršeni. To, da ustvarjeno uporabi kot svojo bojno opremo ali pa kot opremo za kakšno drugo umetniško dejavnost, njena dela postavlja tako v območje uporabnega in vsakdanjega kot tudi vizualnega.

Prav tako je zelo zrela uporaba barv materialov, iz katerih gradi, saj ta postane enakovredna obliki kipa/predmeta. To Majo postavlja kot zrelo avtorico, ki si lahko zastavi kakršnokoli nalogo, jo dobro načrtuje in premisli ter v vseh pogledih dobro izpelje. To je pravi odskok iz akademskega šolanja v osebno poetiko in optimistično upamo, da bo njena zrelost v kiparstvu ustvarila zelo zanimiva dela. Nekaj teh je že pred nami.

Ker je nastopila pomlad in so novi upi polni energije, vas prijazno vabimo na razstavo Maje Gregl, mlade domžalske kiparke!

Jurij Smole, akad. kipar