V filmu je vse mogoče: z njim poletimo med oblake, se vrtimo kot frnikule, raziskujemo podzemno žiljenje gumbkov, eksperimentiramo s črnilom in lovimo lasten rep. Program petih skrbno izbranih kratkih filmov iz projekta Cinemini Europe. Ogled spremljajo vodeni pogovori in igrive delavnice v kinu.

Različni ljudje imajo različne mame. In čeprav so vse na svoj način posebne, praktično nič ne more premagati tega, da je tvoja mama letalo. Če potuješ z njo, lahko pozdraviš vsak nebotičnik, dostaviš pošto na Eifflov stolp v Parizu ali pa s šalom oviješ vrat gore, da je ne bi zeblo. Težko je premagati to, da je tvoja mama letalo. Toda počakaj, da slišiš, kaj je moj oče!

Ena velika in okoli tri ducate majhnih frnikol v beli, močno osvetljeni sobi s stenami iz ploščic. Premikajo se od leve proti desni, od sprednje strani k zadnji, potem pa nenadoma začnejo skakati, na steno na desni, proti stropu in spet nazaj dol. So te frnikole res zgolj predmeti ali so oči, ki se lahko premikajo neodvisno od zakonov težnosti? Gledamo gor ali dol? Je to sploh soba, in če je, kje je?

Dobrodošli na postaji podzemne železnice – a vse naokoli so sami gumbi! Ti gredo v službo, uporabljajo dvigala, stojijo na peronih, vstopajo v vlake – čisto tako kot ljudje. Vsak dan, od jutra do večera. Med opazovanjem monotonega življenja pa odkrivamo majhne detajle, ki jih delajo posebne: romantično srečanje dveh gumbov, kolaps starega gumba, gumbe z njihovimi gumbjimi otroki, ne nazadnje pa mnoge vzorce, zaradi katerih je vsak gumb individualno gumbje bitje.

Eksperimentalna animacija z osupljivo likovno prepričljivostjo ne pripoveduje zgodbe v klasičnem smislu, ampak ustvari gibanje tuša na belem ozadju.

Kaj če bi bil pasji rep več kot le del telesa, s katerim pes lahko maha? Kaj če bi rep postal njegov najboljši prijatelj, s katerim bi lahko delil kost, ki jo grize, igral namizni tenis, preživel ves dan in vso noč?