V tišini slik Bojana Bense slišimo glasno govorjenje barv v povezavi z animo, ki je stalna protagnistka meditacij, povezanosti z naravo in okoljem v njegovih slikah. Levinje, levi, gepardi in druge štirinožne zverine, so že dolgo sanjska prispodoba in oblika nezavednega, v Bojanovih naslikanih zgodbah pa prevzemajo prvoosebni pomen.

Podobno vlogo, kot zverine, igrajo klasični elementi stvarstva, ki jim je dodal še gozd in z barvo nabit odprti prostor, kar vsebini naredi gostoto.

Prav zaradi divjanja realnosti tega preveč človeškega sveta, so zverine postale tiste, ki nas motrijo, o nas meditirajo in sanjajo realne podobe, izmišljene prostore in osebe v njih. Krajine so organizirane kot gauguinovske provansalske oz. tahitijske podobe, naslikane iz pestrih polj divjih barv, v katerih se potem v nenavadnih prostorskih ključih odvija odnos med figuro in zverjo ali figuro in nami v prostoru.

Kdo je torej tisti, ki sanja in pripoveduje te tišine, je pravo vprašanje.

Odgovore najdete med obiskom slikarske razstave Bojana Bense!