Jama, votlina Altamira v razgibani kantabrijski obali, je zaprta, kljub temu pa lahko njeno repliko v naravni velikosti s poslikavami vred obiščete. Že čisto na začetku – kmalu po odkritju te poslikane jame v drugi polovici 19. stoletja, so se porajali dvomi o pristnosti in starosti poslikav v njej, ki nikoli niso potihnili. Niti tedaj ne, ko so z menda zanesljivimi metodami potrdili več deset tisočletno starost slikarij.
Zaradi svoje odmaknjenosti in številnih drugih jam na tem zakraselem področju, slike in risbe iz te jame zares niso mogle vplivati na tok likovne umetnosti, kljub temu da so uvrščene v mnoge preglede in enciklopedije.
Prav epohalnost odkritja in visoka likovna artikuliranost naslikanega, intrigira Borka in še marsikaterega slikarja, zgodovinarja umetnosti in likovnega teoretika. Ker Borko Tepina večji del tega je, je njegova ustvarjalnost na pričujoči razstavi še toliko bolj zanimiva. Dela ki jih razstavlja, na nek način vzpostavljajo vez z likovno pradavnino, v drugih pogledih pa so zelo premišljena, globoko estetska in obvladana v svoji gesti in koloritu.
Skoraj znakovna čistost naslikanega, vabi k podrobnejšemu ogledu, v katerem odkrijemo bogastvo likovnosti izkušenega slikarja. Močno reducirane oblike dajejo velik pomen praznemu prostoru, ki prizoru daje veliko globino, kljub odsotnosti nekaterih likovnih ključev, ki pa v resnici niso potrebni.
Zavestna odločitev za ozek nabor uporabljenih barv, se v celoti izkaže kot hud izziv za slikarja, a jo ta suvereno in v detajlih barvnih ploskev popolnoma obvlada. S čopičem virtuozno nanaša in tudi odnaša barve, kar v njih naredi volumen in transparenco. Poteze so skoraj zenovsko odmerjene in kažejo na popolno obvladovanje ploskve in prostora: vsaka zase je abstraktna, skupaj delujejo celo realistično.
Naslikane teme so meditacije stanja in gibanja; z minimalnimi likovnimi sredstvi in oblikami ter maksimalnim obvladovanjem velike količine znanj, je pred nami bogastvo slikarskih izkušenj, ki jih z globokim teoretičnim uvidom podarja slikar.
Prvobitnost motivov in kompozicij, ozek nabor barv in mojstrsko obvladanje poteze, Borka povezuje v meglico z enigmami Altamire in ga hkrati osvobaja od velikanske količine vsega do sedaj naslikanega. Čeprav za zelo kratek čas, ga prostori okoli naslikanega prezračijo in vsakič posvetijo v novo sliko.
Pustite se posvetiti tudi Vi in obiščite to nenavadno votlino v Galeriji Domžale!