Dva najstnika sta se na šolskem dvorišču stepla in eden izmed njiju je izgubil zob. Gre za nesrečen incident pri običajnem pobalinskem ravsanju? Ali za primer nevarne mladostniške agresije, ki bi ga bilo treba ostro sankcionirati? Zdi se, da je v urejenem okolju urbanega srednjega sloja, ki mu pripadajo protagonisti Rezine igre, mogoče doseči trezen dogovor, ki bo pomiril sovražnosti in zacelil rane, fantoma pa zagotovil vzgojno lekcijo. Prav s tem namenom se srečajo starši obeh mulcev. Vsi štirje so dovolj zreli in kultivirani, relativno dobro situirani in varni. Seveda pa ima vsak od njih svoje šibke točke in njihovo razumevanje stvari je mestoma povsem nasprotno … ko se mehanizem spora enkrat sproži, ga ne morejo več zaustaviti. V ostrih in duhovitih dialogih, ki se sučejo skoz vratolomne preobrate in spremenljiva zavezništva (spočetka si nasproti stojijo v parih, a seveda se moška potem povežeta nasproti svojima ženama, onidve pa tudi), bodo izpostavljeni, poveličani in ironizirani različni motivi iz njihovega vsakdana, pa tudi njihovi življenjski nazori – in vse postane orožje: domače pecivo in skrb za hišne ljubljenčke, obsedenost s telefonom, navdušenje nad neevropsko umetnostjo, problematični farmacevtski posli, odnos do žensk, odnos do otrok … 

"Tudi tu živi ta Bog in prav se mi zdi, da govorimo o tem tudi na tem odru. To niso stvari, ki so samo del predstave, ampak so na neki način tudi del naše družbe.” Vladimir Vlaškalić

"Na žalost prvič igram nekaj, kar v realnosti tudi živim. Takšne situacije sem preigrala že velikokrat, ne sicer v dnevnih sobah, ampak v šolah.” Ksenija Mišič