Japonski režiser Hirokazu Kore-eda v značilnem, lahkotno komičnem slogu obravnava odnos med starši in otroki kot ključ do trajne sreče v človekovem življenju.

Ryota nostalgično podoživlja minule dni, ko je užival sloves spoštovanega in nagrajenega avtorja. Danes je le še senca samega sebe; večino denarja, ki ga zasluži kot zasebni detektiv, zapravi za igre na srečo in komajda še lahko plačuje preživnino za sina. Ko mu umre oče, kaže, da je njegovim bližnjim, za razliko od njega, uspelo pustiti preteklost za sabo. Kljub začetnemu nelagodju naveže stike z družino, zdaj pa se mora še potruditi, da ponovno prevzame vajeti nad svojim življenjem. Prvi korak je obnovitev stika s sinom; neka nevihtna poletna noč jima ponudi priložnost za resnično zbližanje. Japonski režiser Hirokazu Kore-eda v značilnem, lahkotno komičnem slogu obravnava odnos med starši in otroki kot ključ do trajne sreče v človekovem življenju.

"Po očetovi smrti je mati sama živela v stanovanjskem naselju. Ko sem jo obiskal med novoletnimi prazniki, sem pomislil, da bi nekega dne rad posnel film o tem naselju. /.../ Film zajema spremembe v moji duševnosti po smrti staršev, in je najbolj zaznamovan z mojo resnično notranjostjo. Po moji smrti, če bi se znašel pred Bogom ali razsodnikom posmrtnega življenja, ki bi me vprašal: 'Kaj si počel spodaj na zemlji?', bi mu najprej pokazal film Po nevihti.” Hirokazu Kore-eda