Med ruševinami stare vile se skriva nenavadna šola za otroke z nadnaravnimi sposobnostmi, ki jo vodi gospodična Peregrine. Jacob je njen najnovejši učenec.

Tim Burton predstavlja filmsko adaptacijo priljubljene otroške knjige o nevsakdanji sirotišnici pod vodstvom skrivnostne gospodične Peregrine. Po tragični dedkovi smrti 16-letni Jacob prejme pismo, ki ga popelje na velški otok. Med ruševinami stare vile se skriva nenavadna šola za otroke z nadnaravnimi sposobnostmi, ki jih poskušajo nadzorovati in razviti pod vodstvom odločne gdč. Peregrine. Toda ogroža jih temačna sila, zato se morajo naučiti zaupati drug drugemu in združiti svoje osupljive moči.

Nepozabna filmska dogodivščina izpod režijske taktirke vizionarskega ustvarjalca Tima Burtona po istoimenski knjižni uspešnici pripoveduje o malem Jaku, ki odkrije ključ do skrivnosti, ki se razteza prek alternativnih resničnosti in skozi čas, pri tem pa razkrije skrivno zavetje, Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke. Ob spoznavanju prebivalcev doma in njihovih nenavadnih sposobnosti Jake dojame, da je varnost zgolj utvara in da nevarnosti preži v obliki mogočnih in skritih sovražnikov. Dognati mora, kdo je resničen, komu velja zaupati in kdo je v resnici on sam.

Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke ponuja bogate domišljijske podobe, ki gledalca potegnejo vase, bitke epskih razsežnosti in edinstvene manipulacije, ki jih omogoča potovanje skozi čas – vse to pa oživlja mojster Tim Burton v velikopoteznem duhu svojih filmov Edward Šarjeroki, Alice v čudežni deželi, Nočna mora pred božičem in Čarli in tovarna čokolade.

Film je nastal na podlagi romana prvenca Ransoma Higgsa, ki je več let ostal na seznamu najbolje prodajanih knjig in so ga prodali v prek 3,1 milijona izvodov. Sledili sta nadaljevanji Hollow City in Library of Souls. Riggs je zamisel za zgodbo dobil, ko je na bolšjih sejmih zbiral stare fotografije – bolj je bila nenavadna, bolj mu je bila všeč. Takrat je kot svobodnjak pisal za založbo Quirk Books (ki je izdala uspešnico Pride, Prejudice and Zombies) in je lepega dne nekaj fotografij poslal v uredništvo, češ, morda bi se iz njih dalo sestaviti sijajno slikanico. A založba se je domislila, da bi fotografije lahko uporabil za osnovo romana. »Dobil sem zamisel za zgodbo, in fotografije so služile kot osnova za like,« pravi pisatelj. »Na primer fotografija fantiča, prekritega s čebelami. Spraševal sem se, Kdo je ta deček? Kakšna je njegova zgodba?«

Tim Burton (režija) je s svojim nedavnim celovečercem Big Eyes združil obe svoji strasti – do filma in slikarske umetnosti, sicer pa je njegov največji doprinos filmski umetnosti sami bržkone novi zagon industrije tako imenovane »stop-motion« animacije, začenši s kultno klasiko The Nightmare Before Christmas, ki sta ji sledila Corpse Bride in Frankenweenie (oba sta se potegovala za oskarja in bafto). Produciral je tudi James and the Giant Peach in 9. Med ostalimi njegovimi presežki velja vsekakor omeniti igrane Alice in Wonderland (dva oskarja za film), Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street (zlati globus za film), Big Fish (nominacija za bafto za režijo) in njegova kritiško najbolj opevana mojstrovina Ed Wood (nominacije za dva oskarja, zlati globus in dve bafti). Že z režijskim prvencem, nepričakovano uspešnico Pee-wee's Big Adventure si je prislužil kultne privržence, ki so se navduševali tudi nad divje domiselno komedijo Beetlejuice ter akcijskima Batman in Batman Returns, vsekakor pa za njegov najbolj priljubljeni film velja romantična domišljijska drama Edward Scissorhands, pri kateri je začel sodelovati z Johnnyjem Deppom. Režiral je tudi Dark Shadows, Charlie and the Chocolate Factory, Sleepy Hollow, Planet of the Apes in Mars Attacks!, produciral pa Alice Through the Looking Glass, Abraham Lincoln: Vampire Hunter, Cabin Boy, Batman Forever in dva glasbena video spota za skupino The Killers.Svojo strast do umetnosti je zlil na strani zajetne knjige The Art of Tim Burton, razstavljal je v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku in z razstavo gostoval tudi v Melbournu, Torontu, Los Angelesu, Parizu in Seulu, z nekoliko okleščeno pa še v Pragi, Tokiu, Osaki in São Paulu. Izdal je ilustrirano serijo poezije The Melancholy Death of Oyster Boy & Other Stories in zbirko svojih risb na prtičke Things You Think About in a Bar. Na začetku kariere je posnel »stop-motion« risanko Vincent, kratki film po motivih pravljice Janko in Metka ter kratki igrani film Frankenweenie.